Slovenci decembra v trgovinah zapravimo več kot v katerem drugem mesecu leta. Decembrska prodaja v trgovini na drobno od leta 2012 vztrajno narašča, kljub temu pa še vedno zapravimo manj, kot zapravijo v drugih evropskih državah, ugotavlja statistični urad.

Decembra lani je bila prodaja v trgovini na drobno za 17,3 odstotka večja od povprečne mesečne prodaje v lanskem letu. V primerjavi s predlanskim decembrom je bila prodaja višja za 3,7 odstotka, v primerjavi z decembrom 2012 pa za 5,8 odstotka, je povedala generalna direktorica statističnega urada Genovefa Ružić.

Kaj se prodaja?

Decembra se najbolj poveča prodaja elektronskih in gospodinjskih naprav, potrošniki vse bolj kupujejo kozmetiko in pohištvo, medtem ko prodaja knjig in časopisov v zadnjih letih upada. Decembra lani je bila vrednost prodaje v trgovinah z elektronskimi in gospodinjskimi napravami za 47,2 odstotka višja od povprečne mesečne prodaje v tem letu, v trgovinah s kozmetičnimi in medicinskimi izdelki je bila višja za 23 odstotkov, v trgovinah z oblačili in obutvijo za 20,3 odstotka ter v trgovinah z živili za 18 odstotkov, je nanizala.

Kako je v evropskih državah?

Kljub temu v Sloveniji decembra zapravimo manj denarja kot v drugih evropskih državah. Lani decembra se je sicer prodaja neživil v primerjavi s povprečjem leta povečala za 16,6 odstotka, a smo Slovenci vseeno na lestvici rasti prodaje neživil v decembru na repu. Manj od nas so zapravili na Hrvaškem in v Luksemburgu, medtem ko na tej lestvici vodi Ciper.

Nekoliko več glede na povprečno mesečno prodajo v Sloveniji decembra zapravimo za živila. Lani smo se uvrstili na deveto mesto za vodilnimi Francozi, ki so zapravili za živila v decembru glede na povprečje leta za 25,4 odstotka več. Hkrati smo bili poleg Luksemburga in Španije edina država, v kateri se je prodaja živil v decembru glede na povprečno prodajo celotnega leta povečala bolj kot prodaja neživil, je povedala Ružićeva.

V prazničnih dnevih pred novim letom se povečajo izdatki tudi zaradi obiska gostinskih obratov. "Toliko kot v decembru ne zapravimo tam v nobenem drugem mesecu," je dejala. Decembra lani smo za hrano in pijačo v gostinskih obratih zapravili za 13,4 odstotka več kot povprečno v celotnem letu. V primerjavi s predlanskim decembrom smo zapravili za 13,9 odstotka več, v primerjavi z decembrom 2009 pa za 28,2 odstotka več.

Kako si lahko Slovenci privoščimo toliko zapravljati?

Na vprašanje, kako si zapravljanje lahko privoščimo, so na statističnem uradu odgovorili, da so nekaterim pri tem v pomoč višje plače za november zaradi 13. plače in božičnice, ki so izplačane v decembru. A povprečno izredno izplačilo za november 2016 je znašalo 595,15 evra bruto in je bilo za 6,8 odstotka nižje kot za november 2015 in za 15 odstotkov nižje kot za november 2014.

Božičnico ali 13. plačo je v obliki izrednega izplačila za november 2016 prejelo 18,3 odstotka vseh zaposlenih, kar je za 8,8 odstotka manj kot za november 2015 in za 23,6 odstotka več kot za november 2014. Povprečno najvišje izredno izplačilo so lani prejeli zaposleni v dejavnosti poslovanje z nepremičninami, delež zaposlenih, ki so ga prejeli, pa je bil najvišji v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro.

Kaj kupujemo za darila?

Slovenci smo po podatkih statističnega urada pri izbiri daril za praznično obdarovanje precej tradicionalni. V nakupih precej posegamo denimo po čokoladi, igračah, parfumih, viskiju in razglednicah, precej se povečajo tudi nakupi izdelkov za okraševanje in ustvarjanja prazničnega vzdušja.

Kot je povedala generalna direktorica statističnega urada Genovefa Ružić, trgovci decembra police založijo z najbolj prodajanimi izdelki, kar se pozna pri njihovem uvozu v zadnjem letnem četrtletju.

Na podlagi podatkov za zadnje lansko četrtletje so ugotovili, da je uvoz čokolade in čokoladnih bonbonov dosegel nekaj manj kot 22 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj polovico celoletne vrednosti uvoza teh izdelkov, ter za skoraj 36 milijonov evrov igrač, kar predstavlja 40 odstotkov celoletnega uvoza.

Uvoz parfumov in toaletnih vod je dosegel 12 milijonov evrov, kar je približno polovica celoletnega uvoza, uvoz viskija pet milijonov evrov, kar je 45 odstotkov celoletnega uvoza, ter uvoz poštnih razglednic in čestitk pol milijona evrov, kar predstavlja 54 odstotkov celoletnega uvoza.

Po besedah Ružićeve se v tem času poveča tudi uvoz izdelkov za okraševanje in ustvarjanja prazničnega vzdušja. Lani smo uvozili za več kot tri milijone izdelkov za božične praznike, kar je v primerjavi s predlani za 31 odstotkov več.

Narasel je tudi uvoz pirotehničnih proizvodov za ognjemete. "Ta je dosegel 2,3 milijona evrov, kar je za skoraj 14 odstotkov več kot predlani in za 250 odstotkov več kot v letu 2009, ko je bil uvoz teh proizvodov najnižji v zadnjih 17 letih," je povedala Ružićeva.

Lani pa se je znižala vrednost uvoza garnitur za razsvetljavo novoletnih jelk, in sicer za 22 odstotkov. Uvoz je dosegel 1,6 milijona evrov. Kljub temu se je vrednost uvoza lani v primerjavi z letom 2009 skoraj podvojila, je dodala.