Manj kot leto dni po zadnjih spremembah je Državni zbor konec novembra sprejel novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), ki naj bi začela veljati 1. januarja 2023. A je okoli tega še nekaj negotovosti, saj so med drugim v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) napovedali pobudo za presojo ustavnosti te novele. O davčnih zakonih ni možno zahtevati zakonodajnega referenduma, a na morebitno pobudo za ustavni referendum bodo vseeno morali odgovoriti in že sama zavrnitev bi zahtevala nekaj časa. To pomeni, da bi se potencialno lahko zamaknilo izvajanje zakona. 

Sicer pa novela zakona o dohodnini prinaša bistvene spremembe na področju olajšav, davčne stopnje, oprostitve plačila dohodnine od drugih dohodkov, pridobljenih v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo, dohodkov iz zaposlitve, ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, dividend, dobička iz kapitala in cedularnih dohodkov (dohodki iz oddajanja premoženja v najem in dohodki iz kapitala).

Davčna stopnja nazaj na 50 odstotkov

Davčni razredi ostajajo nespremenjeni. Se pa davčna stopnja v zadnjem, petem dohodninskem razredu, ki je bila za leto 2022 znižana za pet odstotnih točk, vrača nazaj na 50 odstotkov. V davčnem letu 2022 je namreč veljala 45-odstotna davčna stopnja. 

Ne bo postopnega zviševanja splošne olajšave

Pod prejšnjo vlado je DZ marca sprejel spremembe zakona o dohodnini, ki so med drugim predvidevale postopno zviševanje splošne olajšave. Tako se je v letošnjem letu splošna olajšava zvišala za 1000 evrov, torej na 4500 evrov. Predvideno je bilo tudi, da se bo splošna olajšava za enak znesek (1000 evrov) zvišala še trikrat, dokler ne bi leta 2025 dosegla 7500 evrov. Janševa vlada je takrat poudarjala, da to pomeni višje neto plače za vse. 

A Golobova vlada je te načrte z novo novelo odpravila. Tako se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, s 1. januarjem ne bo zvišala na 5500 evrov, pač pa le na 5000 evrov. Prav tako so odpravili tudi nadaljnja postopna zvišanja na 7500 evrov do 2025. 

Posebna olajšava za mlade in dodatna splošna olajšava

Zavezancem za dohodnino s skupnim dohodkom do 16.000 evrov se bo priznala dodatna splošna olajšava. Doslej je bil ta (dohodkovni) prag za približno 2280 evrov nižji. 

V letih 2023 in 2024 se bodo za približno 7,5 odstotka zvišali zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. 

Zakon prinaša tudi eno novost: posebno olajšavo za mlade. Ta bo zavezancem do dopolnjenega 29. leta starosti zmanjšala davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja za 1300 evrov. 

Poleg tega pa nov zakon ne predvideva več avtomatičnega usklajevanja olajšav in zneskov letnih davčnih osnov z inflacijo, pač pa bo to odvisno od vsakokratne presoje finančnega ministrstva. 

Kaj čaka samostojne podjetnike?

Večina samostojnih podjetnikov je že navajenih na nenehne spremembe in negotovosti na trgu in pri davkih. Ena prvih sprememb, ki jih kot vsako leto občutijo neposredno, bo verjetno zvišanje prispevkov za samostojne podjetnike. Ker so ti vezani na višino povprečne plače, ta pa je tudi letos rastla, bodo prispevki prihodnje leto prav gotovo nekoliko višji. Uradni izračun za prispevke za januar bo sicer znan šele februarja 2023.

Največ sprememb pa se obeta pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Tistim, ki na leto zaslužijo do 50.000 evrov, se bo še naprej priznavalo 80 odstotkov normiranih odhodkov. Za tiste, ki imajo letne prihodke nad to mejo, pa se bodo priznani normirani stroški znižali na 40 odstotkov. Če zaslužite več kot 100.000 evrov na leto, pa priznanih normiranih odhodkov ni. 

Sicer pa bodo tudi za samostojne podjetnike veljale podobne spremembe kot za običajne zaposlene: Splošna olajšava se bo zasidrala pri 5000 evrih, dodatna davčna olajšava bo veljala tudi za samostojne podjetnike, ki zaslužijo do 16.000 evrov na leto, mladi podjetniki do 29. leta starosti (polno zavarovani) bodo lahko uveljavljali dodatno olajšavo v višini 1300 evrov. 

Izplačila nadomestil in nagrad

V skladu z novelo zakona bodo iz davčne osnove še naprej izvzeta izplačila nagrad za poslovno uspešnost, a le do višine povprečne plače. 

Novost pa je, da bodo iz davčne osnove izvzeta tudi izplačila nadomestil za uporabo lastnih sredstev za delo na domu.

Spremembe pri minimalni plači

Minimalna plača se bo v letu 2023 prvič uskladila tako z inflacijo kot minimalnimi življenjskimi stroški. Minister za delo Luka Mesec je napovedal, da se bo minimalna plača glede na trende, ki se kažejo v gospodarstvu, v letu 2023 zvišala za okoli 100 evrov neto mesečno. 

Večja obdavčitev najemnin

Novela zakona o dohodnini ne posega v višino obdavčitve kapitalskih dobičkov, ki ostaja pri 25 odstotkih. Se pa ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru njihove odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic. Prav tako bo odpravljena tudi možnost odločitve o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo.

Stopnja dohodnine za prihodke od najemnin se bo z letom 2023 spet zvišala na 25 odstotkov prejetih najemnin, zmanjšanih za 10 odstotkov normiranih stroškov. V letu 2022 je bila stopnja dohodnine, ki se plačuje od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, določena pri 15 odstotkih.