V soboto je spletna stran Flightradar24, ki spremlja lete po vsem svetu, v zraku naštela 62.592 letal, od tega jih je bilo 24.980 potniških. To pa je le približno petina letalskega potniškega prometa, ki so ga zabeležili denimo 13. januarja, ko je v zraku bilo kar 112.827 potniških letal. Število letov je začelo strmo upadati kmalu po 12. marcu, ko so ena za drugo evropske države začele sprejemati ukrepe za zajezitev pandemije, ameriški predsednik Donald Trump pa je prepovedal vse lete iz večine držav Evropske unije.

Tudi brniško letališče je za potniški promet zaprto od 17. marca, saj je vlada z namenom zajezitve širjenja epidemije začasno prepovedala potniške zračne prevoze. Začasna omejitev je z odlokom veljala do 13. aprila, vlada pa jo je v četrtek podaljšala do 27. aprila. 

Število potniških letov po svetu se je v letošnjem marcu po podatkih Flightradar24 zmanjšalo za skoraj tretjino v primerjavi z marcem 2019. Če pa primerjamo zadnji teden letošnjega marca z istim obdobjem lani, pa je bil upad letalskega potniškega prometa kar 62,9-odstoten.

Kljub omejitvam in prepovedim v zraku prazna letala

Letalska industrija ta hip pretežno živi od tovornega prometa, čeprav tudi ta ni na isti ravni kot pred pandemijo. Letališča so se začela zapirati že v začetku marca, države pa so ljudi pozvale, naj se odpovejo vsem nenujnim potovanjem. Povpraševanje po letalskem prometu je tako praktično izpuhtelo, kljub temu pa je zračni prostor nad EU bil še vedno "poln" praznih letal.

Letala so namreč še naprej letela nad večjim delom Evrope, čeprav na njih ni bilo niti enega samega potnika. Toda, zakaj bi letalske družbe "kurile" gorivo in si tako ustvarjale še večjo izgubo, hkrati pa po nepotrebnem onesnaževale zrak? Razlog za takšno na prvi pogled neekonomično ravnanje se skriva v evropskih predpisih glede uporabe letaliških stez in terminalov za izvajanje letov.

Pravilo o letaliških slotih iz leta 1993 namreč veleva, da morajo letalske družbe uporabljati dodeljeno zaporedje slotov v 80 odstotkih primerov, da to isto zaporedje obdržijo tudi za naslednjo sezono. V nasprotnem letalska družba slote izgubi. Sloti se dodeljujejo za zimsko in poletno sezono, zaporedje slotov pa predstavlja najmanj pet slotov, dodeljenih sočasno na isti dan v tednu med sezono.

Sistem slotov morda v teoriji zveni dobro, vendar so se v realnosti večkrat pokazale problematične prakse, saj letalske družbe včasih za visoke zneske svoje slote preprodajajo naprej drugim letalskih družbam ali pa jih odstopijo drugim družbam samo zato, da jih ne bi izgubile. Koronavirus pa je razkril še en nesmisel takšnih pravil, saj letalske družbe raje letijo s praznimi letali, kot da izgubijo slote.

V Bruslju so se zato strinjali, da bodo začasno zamrznili pravilo o slotih, da bi s tem preprečili nesmiselno letenje praznih letal – Evropska komisija je predlagala moratorij do konca junija, Evropski svet pa si prizadeva, da bi ga podaljšali do 24. oktobra.

Bodo letalske družbe preživele?

Nedvomno je pandemija velik udarec za letalsko industrijo. Za britanski Flybe, ki je bil že dlje časa v finančnih težavah, je bil koronavirus zadnji udarec, zato je v začetku marca razglasil bankrot. Sledile bi mu lahko tudi nekatere druge letalske družbe, če ne bodo dobile državnih pomoči, pandemija pa se bo še nekaj časa vlekla, opozarjajo strokovnjaki. 

Da tega ne bodo preživeli brez finančne injekcije, so že sporočili iz EasyJeta in Lufthanse. “Dlje kot bo kriza trajala, bolj verjetno je, da prihodnosti letalstva ne bomo mogli zagotavljati brez državne pomoči,” je dejal Carsten Spohr, izvršni direktor nemške Lufthanse. Pred dnevi so že napovedali, da bodo ukinili svojega nizkocenovnega prevoznika Germanwings.

Celotna letalska industrija bo zaradi pandemije letos ob najmanj 252 milijard dolarjev (230 milijard evrov) prihodkov, kar je enkrat več kot so sprva ocenjevali. Po prvotnih ocenah škode bi bila izguba letalskih družb 113 milijard dolarjev (103,6 milijard eevrov). "V industriji delam že 30 let in še nikoli nisem doživel česa takšnega," je dejal šef britanskega EasyJeta Johan Lundgren, ki je prav tako posvaril, da si letalska družba brez pomoči države ne bo opomogla, če se bo kriza še dolgo nadaljevala.

A niso samo letalske družbe tiste, ki drsijo proti rdečim številkam zaradi koronavirusa. Tudi evropski proizvajalec letal Airbus je posvaril, da bodo potrebovali pomoč, če bo kriza trajala še nekaj mesecev. Že zdaj so odstopili od nekaterih investicijskih načrtov, proizvodnjo letal pa oklestili že za skoraj tretjino. Ameriški proizvajalec letal Boeing pa je vlado že zaprosil za vsaj 60 milijard dolarjev (54,88 milijarde evrov) pomoči, da ohranijo likvidnost, saj so letalske družbe ustavile naročila.

Vladna pomoč in celo nacionalizacija letalskih družb

Številne države so zato že napovedale in pripravljajo 'korona' pakete za reševanje letalskih družb. Švedska in Danska sta skandinavskemu prevozniku SAS priskočile na pomoč s 274 milijoni evrov garancij za posojila. Ameriška vlada je konec marca potrdila 2200 milijard dolarjev (2012 milijard evrov) vrednega paketa pomoči posameznikom in podjetjem zaradi koronavirusa, od tega je za letalske družbe predvidenih 50 milijard dolarjev (45,7 milijarde evrov).

Tudi francoska vlada je letalskemu prevozniku Air France-KLM obljubila pomoč in z nizozemsko vlado, ki ima v družbi prav tako svoj delež, začela pogovore o tem. Gospodarski minister je poudaril, da Francija ne sme izgubiti paradnega konja francoskega letalstva in da so pripravljeni na ponovno nacionalizacijo, da bi preprečili takšno tehnološko in industrijsko izgubo.

Italija, ki je svojega letalskega prevoznika Alitalio prodajala, se je odločila, da ga ponovno nacionalizira, potem ko je pandemija prizadela letalsko industrijo in so načrti o privatizaciji padli v vodo. O ponovni nacionalizaciji letalske družbe Brussels Airlines razmišlja tudi Belgija.

Britanska vlada je sprva izrazila podporo svojim letalskim družbam, a je pozneje poudarila, da ne bodo reševali letalske industrije posebej. Letalska podjetja bodo obravnavali enako kot ostalo gospodarstvo, kar pomeni, da bodo lahko deležna pomoči za ohranjanje delovnih mest in odloga nekaterih pristojbin in davkov.

Kanadska vlada je 1. aprila pristopila na pomoč z izrednim načrtom subvencij za plače, ki je namenjen delodajalcem, da lahko ljudi ohranijo na plačilnih listah, čeprav ne bodo delali. Dva dni prej je Air Canada odpustil skoraj polovico od skupaj 36.000 zaposlenih, potem ko je njihov promet padel za 90 odstotkov. Po sprejetju vladnega načrta pomoči, ki velja tudi za nazaj, pa je letalski prevoznik sporočil, da lahko zaradi tega ohrani na plačilni listi vse odpuščene in jih tudi bo.

Avstralija je dejala, da bo povrnila in se odpovedala stroškom, ki jih morajo plačevati letalske družbe, kot so letališke pristojbine. Tudi Indija pripravlja 1,46 milijarde evrov vredno finančno injekcijo, namenjeno njihovi letalski industriji, ki med drugim vključuje začasno oprostitev davkov.

Letalsko svetovalno podjetje CAPA je posvarilo, da bi lahko večina letalskih družb bankrotirala do konca maja, če ne bodo vlade priskočile na pomoč. Vendar državne pomoči ne bodo brezpogojne, vse več je tudi pozivov, da bi morale države od letalskih družb zahtevati, da ustvarijo velike likvidnostne rezerve.

Kaj bo z letalskimi družbami po koncu krize s koronavirusom?

Ukrepi, ki so jih vlade sprejele za zajezitev pandemije koronavirusa, se v Evropi postopoma sproščajo. Vendar to še zdaleč ne pomeni, da se bodo stvari kmalu vrnile v ustaljene tirnice. Letalski promet bo verjetno še nekaj časa ohromljen. Zato se mnogi sprašujejo, kako se bo to poznalo. Kakšna bo letalska industrija po koncu krize s koronavirusom?

Eno je očitno: letalske družbe, ki bodo preživele, bodo drugačne kot pred krizo. Globalna letalska industrija bo prav gotovo manjša, vitkejša in globoko zadolžena pri državah, ki jo bodo reševale. "Vedno, ko doživimo katastrofo, gre na koncu za to, kakšne lekcije se naučimo in kaj naredimo, da zagotovimo, da se ne bo ponovilo," je za Politico dejal John Grant iz podjetja OAG za analitiko v letalski industriji. Kot pravi, je zdaj priložnost, da se sektor očisti številnih prenapihnjenih in nedobičkonosnih prevoznikov. "Je dobro, da imamo toliko letalskih družb po svetu? Ali to res služi potrošnikom," se sprašuje. Prepričan je, da bo ta kriza pripeljala do bolj utrjene in finančno vzdržne letalske industrije, kjer bo sicer manj tekmovalnosti, a bo bolj trajnostna.

Tudi potniška izkušnja bi se lahko precej spremenila, najbolj očitno pri postrežbi hrane in pijače, kjer bi se lahko ponudba še skrčila, da se čim bolj zmanjša stik s potniki. Prav tako pa bodo morale letalske družbe spremeniti svojo dosedanjo prakso, ko so skušale na en let spraviti čim več potnikov. Možno je, da bodo od zdaj sredinski sedež pustile prost in tako omogočile večjo razdaljo med dvema potnikoma ter s tem zmanjšale možnost prenosa okužbe.