Največja svetovna tehnološka podjetja zaposlujejo tudi strokovnjake s področij, ki na prvi pogled niso neposredno povezana s tehnologijo. V takšni vlogi deluje avstralska antropologinja Genevieve Bell, ki s svojo ekipo v ameriškem tehnološkem velikanu Intel razmišlja, kako bodo ljudje v prihodnosti uporabljali tehnologijo.

Hiter tehnološki razvoj namreč prinaša vse bolj kompleksne sisteme, ki pomembno vplivajo na vse vidike vsakdanjega življenja. Zato je vedno večjega pomena, da v vseh mogočih okoliščinah delujejo zanesljivo sistemi, ki bodo poganjali od avtonomnih pametnih avtomobilov do pametnih mest. Takrat pridejo na vrsto strokovnjaki, ki se ukvarjajo s predvidevanjem različnih scenarijev in izzivov, s katerimi se bodo v prihodnosti soočali tovrstni sistemi in njihovi uporabniki.

Bellova se kot antropologinja v Intelu ukvarja prav s tem. Tehnologije po njenih pojasnilih prinašajo veliko priložnosti, obenem pa tudi izzivov. Prihodnost bo po njeni oceni v znamenju med drugim zbiranja in uporabe velikih podatkov, vse bolj razširjenih pametnih naprav in storitev, različnih vrst robotov, množične personalizacije rešitev in vizualnih tehnologij, kot je denimo obogatena resničnost.

Ker bodo sistemi imeli velik vpliv na uporabnike, je treba pri njihovi zasnovi in razvoju algoritmov predvideti različne okoliščine, s katerimi se bodo soočili. Le tako je možno vnaprej poskrbeti za vidike, kot so zanesljivost delovanja, varnost, zasebnost, regulacija. Predvideti je treba denimo, kako se bo morebiti uporabnik odzval, da mu bo bankomat voščil rojstni dan, če ga bo uporabil prav na svoj rojstni dan. Pa tudi, na kakšen način in kako dolgo se bodo shranjevali podatki, kdo bo imel do njih dostop in podobno.