28. maja 1562 je kraj Mittenwald Berlinu posodil 400 guldnov po letni obrestni meri 6 odstotkov. Tako piše na listini, ki jo je nedavno odkrila zgodovinarka Vera Schmidt. Če bi upoštevali zgolj to obrestno mero, bi danes dolg znašal 11.200 guldnov ali po izračunih 112 milijonov evrov.
A če bi letne 'natečene' obresti pripisali h glavnici in upoštevali še inflacijo, bi dolg narasel na enormni znesek 1000 milijard oziroma bilijon evrov.

Potrdilo o dolgu je zgodovinarka našla v mestnem arhivu, kjer naj bi bil vse od leta 1963. Kljub temu da na listini ni nikakršnega žiga, je Vera Schmidt prepričana v njegovo avtentičnost, saj naj bi o pristnosti listine razpravljali že leta 1893 in jo že takrat potrdili. Dejstvo, da je brez žiga, ni nič posebnega, saj naj bi se potrjevanje dokumentov na ta način množično začelo uporabljati šele v 17. stoletju.

Mesto Mittenwald tako že od leta 1820 na približno vsakih 50 let prosi Berlin za vračilo dolga, a so do sedaj naleteli na gluha ušesa. Tokrat pa je župana Mittenwalda in zgodovinarko sprejel finančni senator Berlina in jima izročil zlat gulden iz leta 1539, danes vreden okoli 100.000 evrov, kar naj bi simboliziralo poplačilo dolga. Kakršno koli drugačno poplačilo dolga bi Berlin, ki ima danes 63 milijonov evrov dolgov, lahko pahnilo v bankrot. Zgolj za primerjavo, naše glavno mesto ima po poročanju portala finance.si več kot 130 milijonov evrov dolga.