Po več tednih se številni posamezniki počasi vračajo na svoja delovna mesta. Že v tem tednu so se mnogi vrnili v pisarne, znova se odpirajo tudi knjižnice, galerije in muzeji, od prihodnjega tedna pa bomo znova lahko odšli k frizerju, na kavo v naš najljubši lokal s teraso ... 

Življenje se počasi vrača v stare tire, vendar pa zagotovo ne bo tako brezskrbno, kot je bilo pred pandemijo. Mnogi se sprašujejo, kako naj sploh organizirajo delo v tem času. Kaj lahko in česa ne? Kako zaščititi zaposlene in stranke? Jasno je, da bodo morale delovne organizacije sprejeti določene spremembe, ki bodo v skladu z družbenim distanciranjem in drugimi zaščitnimi ukrepi. 

V nekaterih pisarnah, kjer so zaposleni že nazaj, so že sprejeli stroge ukrepe. Tam, kjer je dovolj prostora, so mize razmaknili na priporočeno razdaljo, ponekod so pisarniško delo celo organizirali v izmenah, da bi bilo na delovnem mestu istočasno čim manj ljudi. Tam, kjer imajo v službi zagotovljeno prehrano, so prav tako uvedli stroge režime in poskrbeli, da je med delavci čim večja razdalja. Denimo v Gorenju morajo delavci upoštevati najmanj enometrsko varnostno razdaljo, omejitve so tudi pri sedenju za mizo, med katerimi so postavili pregrade. V nekaterih podjetjih so službene menze začasno ukinili in si morajo zaposleni nositi malico od doma. 

V proizvodnih obratih, kjer na krajši razdalji dela več delavcev, so prav tako marsikje obvezne zaščitne maske. V Gorenju je denimo zdaj že rutina, da delavcem ob prihodu na delo izmerijo telesno temperaturo. V nekaterih trgovinah, v bankah in na poštah smo se že navadili na uporabo mask, na pleksi stekla na blagajnah, na zapovedano razdaljo in na omejitve števila ljudi, ki so lahko istočasno v poslovalnici. Bodo podobni ukrepi veljali tudi v lokalih in restavracijah?

Na kaj morajo biti podjetja pozorna pred vrnitvijo zaposlenih na delovna mesta

Globalno nepremičninsko podjetje Cushman & Wakefield navaja šest točk za varnost, na katera morajo biti podjetja pozorna pred vrnitvijo zaposlenih na delovna mesta:

• 1. Priprava poslovnih prostorov. Podjetja morajo poslovne prostore, v katere se bodo vrnili zaposleni, temeljito očistiti in preveriti morebitne šibke točke. Če so bili prostori dalj časa zaprti, je treba preveriti tudi vso napeljavo in delovanje tehnične opreme.
• 2. Priprava zaposlenih. Podjetja morajo pripraviti načrt vračanja zaposlenih na delovna mesta. Kjer delavci nimajo vsak svoje pisarne ali kjer ni dovolj prostora, da se lahko uveljavi fizično distanciranje, bo vračanje na delovna mesta potekalo postopoma. Organizacije bodo morale poskrbeti tudi za prilagoditev komunikacije, predvsem skupinskih sestankov.
• 3. Nadzor dostopa. Pripraviti bo treba nove protokole za varnost in zdravje na delovnem mestu. Poskrbeti za boljši nadzor pri samih vstopnih točkah, za sprejem strank in paketov, spremeniti pravila za uporabo dvigal in podobno.
• 4. Načrt za fizično distanciranje v službi. Ker nevarnosti okužbe in novega vala pandemije še ne bo konec, bodo podjetja še nekaj časa morala upoštevati navodila za fizično distanciranje med zaposlenimi. To pomeni, da bo treba uvesti pravila za maksimalno število prisotnih zaposlenih v enem prostoru ter vzpostaviti nove vzorce za gibanje v pisarnah oziroma poslovnih prostorih.
• 5. Zmanjšanje točk, ki se jih zaposleni dotikajo, in izboljšanje higiene. Kljuke so ena od potencialnih točk, preko katerih se lahko širijo virusi in bakterije. Če se le da, naj podjetja uvedejo brezstično odpiranje vrat ali politiko »odprtih vrat« znotraj stavbe. Zagotovo pa bo odslej še večji poudarek na čistoči – tako delovnih miz kot skupnih prostorov. Prav tako bodo podjetja morala marsikje uvesti nov režim prehranjevanja.
• 6. Dobra komunikacija. Številni zaposleni bodo morda imeli pomisleke, ali pa bodo izrazili strah pred vrnitvijo v prostore, kjer je na kupu več ljudi, zato bo ključna komunikacija med vodjo in zaposlenimi. O novih pravilih naj bodo pravočasno in ustrezno obveščeni. Komunikacija naj bo transparentna, odkrita, vodje pa naj prisluhnejo svojim zaposlenim.

Kako bodo v prihodnje videti delovni prostori?

Mnogi, ki jim delo to omogoča, bodo še nekaj časa delali od doma. Podjetja, ki se pripravljajo na vrnitev zaposlenih v poslovne prostore, pa bodo morala poskrbeti za minimiziranje tveganja za prenos okužb na delovnem mestu. Kjer je to možno, se da z minimalnimi posegi v delovno mesto zelo hitro zagotoviti spoštovanje priporočene razdalje med delavci – denimo mize se lahko razmaknejo, tam, kjer se to ne da, se lahko postavi pregrada iz pleksi stekla, delavci lahko izmenično delajo iz pisarne ali od doma in podobno. 

"Pisarniške mize so se z leti skrčile iz 1,8 metra na 1,6 metra, na zdaj že 1,4 metra ali manj, vendar mislim, da bomo zdaj videli obraten trend, saj ljudje ne bodo želeli sedeti tako blizu drug drugemu," je za The Guardian pred časom dejal Arjun Kaicker iz arhitekturnega biroja Zaha Hadid Architects. Prepričan je, da bo trenutna pandemija radikalno vplivala na oblikovanje pisarniškega pohištva v prihodnosti. 

Če se je v zadnjih desetletjih trend delovišč nagibal bolj v smeri odprtih prostorov in so se pojavljale co-working pisarne, kjer si je pisarno delilo več ljudi, bo covid-19 zagotovo vsaj za nekaj časa obrnil tudi ta trend. Bomo torej v prihodnje spet imeli lastne pisarne ali morda pregrade med delovnimi mesti? Ponekod v tujini so podjetja že začela z gradbenimi posegi v poslovnih prostorih, s katerimi prej odprte prostore zdaj zapirajo, pregrajujejo, dodajajo nova stopnišča, širijo hodnike in podobno. 

Dezinfekcijska sredstva bodo stalnica

Pandemija je zagotovo v zavest ljudi prinesla razkužila, ki jih bolj kot kdajkoli prej množično in vsakodnevno uporabljamo. V trgovinah si že zdaj pred vstopom na roke nanesemo razkužilo. To pa bo postala praksa tudi drugje, kjer je velika frekvenca ljudi. 

Zaposleni bodo morali skrbeti za čistočo svoje pisarniške mize oziroma delovnega kotička. Ob prihodu v službo si bomo denimo rutinsko razkužili delovno mizo, računalniško tipkovnico, miško ali pa denimo blagajno. 

Lahko pa bi se pojavile tudi drugačne rešitve – pojavljajo se že ideje, da bi lahko uporabljali papirnate podloge za delovne mize, ki bi jih zaposleni po koncu delovnega dne odstranil in odvrgel. S tem bi zmanjšali možnost zadrževanja virusov na mizah in olajšali čiščenje delovnega mesta.

Vsaj dokler pandemija ne bo obvladana in se ne bo pojavilo cepivo, bomo videli vse več ljudi z zaščitnimi maskami na vsakem koraku. Tudi podjetja bodo gotovo spodbujala uporabo mask, v proizvodnih obratih, kjer so delavci več ur v istem prostoru, pa bodo podjetja svojim delavcem sama zagotovila maske. 

Nujna uporaba pokrova za WC-školjko?

Na delovnih mestih bo še naprej veljalo, da si morajo zaposleni pogosto in temeljito umivati roke. Rokovanje bo do nadaljnjega "out", pojavljajo se novi načini pozdravljanja, ki ne vključujejo dotikanja. Površine, ki se jih dotikamo, se bo pogosteje čistilo. Večjo pozornost pa se bo odslej posvečalo tudi skupnim straniščem. Obstajajo namreč dokazi, da se lahko koronavirus prenaša tudi preko fekalij. 

Eno od navodil v podjetjih in skupnih prostorih bi lahko bilo tudi obvezno zapiranje straniščne deske pred spiranjem školje z vodo. Ko namreč potegnemo vodo v stranišču, se v zrak okoli školjke lahko izpusti tudi okoli 80.000 kapljic, ki so lahko potencialni prenašalci mikrobov. Ta aerosol pa se lahko v zraku zadrži več ur, je pokazala neka hongkonška študija. 

'Prometni' znaki tudi na delovnih mestih

Tako kot prometni znaki in talne označbe skrbijo za varnost na cestah, bomo v prihodnje prav gotovo tudi na delovnih mestih in v vsakdanjem življenju morali upoštevati talne in druge označbe. V trgovinah in na poštah te zagotavljajo razdaljo med posameznimi strankami. Črte, znaki in puščice, ki nakazujejo smer »prometa«, pa bodo postale del našega vsakdana v službi, zdravstvenih domovih, dvigalih, hodnikih ... Takšni »prometni« znaki nas bodo vizualno obveščali o ustreznem protokolu za zmanjševanje fizičnih stikov in posledično možnosti okužbe.

"Doslej je šlo vse v smeri podiranja preprek med delovnimi ekipami, vendar menim, da prostori ne bodo več tako pretočni," pravi Kaicker.

Če imajo poslovni prostori več vhodov, se zna zgoditi, da bodo podjetja določila smer gibanja po podjetju, tako da preprečijo bližnja srečanja zaposlenih na ozkih hodnikih ali stopniščih. Ali pa bo denimo en vhod v stavbo namenjen vstopu zaposlenim, drugi pa izstopu. 

Naložbe v novo tehnologijo

Številna podjetja bodo investirala v novo brezstično tehnologijo, da bi s tem zmanjšali tveganje za prenos okužb. Denimo, tudi manjši podjetniki, ki doslej niso imeli brezstičnih POS-terminalov, bodo zdaj zagotovo te pridobili. 

Arhitekti, ki šele načrtujejo poslovne prostore, bodo prav gotovo razmišljali v brezstični smeri: vrata, ki se odpirajo avtomatsko ali na senzorje, upravljanje dvigala s pomočjo pametnega telefona, naročanje kave na službenem avtomatu s pomočjo aplikacije na telefonu, oddaljeno prižiganje luči ...

Novo tehnologijo bi lahko uporabljali tudi za obveščanje zaposlenih, če sedijo preblizu in predolgo drug drugemu. 

Tam, kjer so si zaposleni delili računalnike in telefone, bi se to lahko zaradi pandemije spremenilo. Podjetja bodo prav gotovo nabavila več naprav, zato da bi se izognili morebitnemu prenosu okužb preko osnovnih delovnih orodij. 

Več na svežem zraku

Glede na to, da se v zaprtih prostorih virus v aeorosolih lahko hitreje širi in kopiči, je pomembno, da prostore redno zračimo. Odpiranje oken na vsako uro ali večkrat na uro bo postalo rutinsko početje. Tudi denimo v šolskih razredih, pisarnah, poslovalnicah ... Povsod, kjer je to možno. 

Ker pa v veliko modernih stavbah odpiranje oken ni možno, bodo lastniki stavb morali poskrbeti za kakovostno filtriranje zraka. Na tem področju lahko v prihodnje pričakujemo nove rešitve za umetno prezračevanje prostorov. 

Zaposlene, ki pretežno delajo v zaprtih prostorih, se bo verjetno spodbujalo, da večkrat odidejo na zrak in za dlje časa zapustijo prostor, da se ta prezrači. 

Se obeta zaton pisarn?

Glede na to, da že dva meseca veliko zaposlenih dela od doma in se je takšno delo marsikje izkazalo za izvedljivo in ravno tako uspešno kot delo v pisarni, se postavlja pomembno vprašanje: bomo v prihodnje sploh še imeli pisarne? Mnoga podjetja bodo morda ugotovila, da z delom od doma povsem dobro shajajo in da si lahko na račun tega zmanjšajo stroške za najem pisarn, elektriko, čiščenje, vodo in nenazadnje za toaletni papir.

Po drugi strani pa bodo morda mnogi zaposleni ugotovili, da jih delo od doma bolj osrečuje. Še posebej, če se bodo v delovni proces vpeljala orodja, ki olajšujejo komunikacijo in sodelovanje med zaposlenimi. Z delom od doma pa se izognemo tudi prevozu na in z dela, kar za podjetje pomeni nove prihranke, saj zaposlenim ni treba izplačevati nadomestila za prevoz na delo. 

Spodbujanje bolniške že pri nizki temperaturi in znakih prehlada

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) podjetjem svetuje, da v času pandemije zaposlenim, ki imajo že rahlo povišano telesno temperaturo ali kažejo znake prehlada, naročijo, naj ostanejo doma – bodisi koristijo bolniško ali pa delajo od doma, če jih slabo počutje pri tem ne ovira. Če je marsikdo v preteklosti prihajal v službo na pol bolan, bo odslej takšno početje nesprejemljivo. 

Tudi ameriški epidemiolog Brandon Brown je prepričan, da bodo podjetja v prihodnje veliko bolj spodbujala delo od doma, če se bodo zaposleni slabo počutili ali kazali znake prehlada. Zdravniki pa bodo verjetno hitreje predpisovali bolniške, tudi brez obiska v ambulanti.