Za začetek mora študent izpolnjevati pogoje, ki so opisani v Pravilniku o subvencioniranju bivanja študentov in pravilniku o spremembah pravilnika o subvencioniranem bivanja študentov. Za sprejem v študentski dom morate izpolnjevati naslednje pogoje:
- ste državljan RS,
- imate status študenta,
- niste zaposleni oziroma iskalec zaposlitve,
- povprečni bruto dohodek na člana vaše družine ne sme presegati 150 odstotkov povprečno bruto plače,
- stalno prebivališče imate najmanj 25 kilometrov oddaljeno od kraja šolanja (pod pogojem, da imate do prve postaje javnega prometa štiri kilometre, možnost javnega prevoza le dvakrat dnevno ali živite v težkih socialnih in zdravstvenih razmerah),
- niste bili še nikoli izključeni iz študentskega doma.

Priložiti je treba tudi fotokopijo potrdila o državljanstvu RS, potrdilo o vpisu v tekoče šolsko leto, potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o stalnem prebivališču in številu družinskih članov ter kopije odločb o odmeri dohodnine staršev. Prednostni vrstni red je praviloma objavljen do 15. septembra, končni pa do 15. oktobra. Za vse študente velja enak postopek, ne glede na to, ali se prijavljajo za bivanje v javnem ali zasebnem študentskem domu, dijaškem domu ali za subvencijo pri zasebniku. Tisti, ki so se prijavljali prvič, bodo morali vlogo oddati do 9. avgusta.
Po vseh zbranih prijavah pisarna za študentske domove obvesti študente, ki ustrezajo pogojem za vselitev v študentsko sobo. Kmalu zatem se glede na točkovnik objavi tudi prednostni seznam, kjer se določa vrstni red vselitve v študentski dom. Študentje so sprejeti na prednostni vrstni red po izračunu točk, pri katerem se upoštevajo uspešnost študija, izjemen študijski uspeh in obštudijske dejavnosti, materialni položaj, oddaljenost stalnega prebivališča ter posebne zdravstvene in socialne razmere študenta.

Kot rečeno, se nekateri raje odločijo za subvencionirano bivanje pri zasebniku, ker ne izpolnjujejo pogojev za sprejem v študentsko sobo. Po zakonu subvencija znaša najmanj 20 odstotkov povprečne mesečne cene bivanja in se zagotavlja največ do 12 mesecev na leto ter se za vsako študijsko leto na novo preračuna. Izplačevanje subvencij se začne šele po tem, ko najemodajalci s študentom sklenejo nastanitveno pogodbo oziroma aneks k pogodbi.
Pri ogledu stanovanja pri zasebnikih je treba biti pozoren predvsem na oddaljenost od fakultet, postaje javnega prevoza, živilske trgovine, restavracije na študentske bone in druge pomembne objekte. Dobro pa je tudi podrobno pregledati starost in vzdrževanost stanovanja, velikost in razporejenost prostorov, možnost lastnega vhoda, morebitne poškodbe, svetlost, opremljenost, možnost priklopa interneta in druge pomembne lastnosti, ki olajšajo študentsko bivanje. Da bo vaše bivanje potekalo brez zapletov tudi v prihodnje, od vašega bodočega najemodajalca preverite, ali odgovarja na vprašanja neposredno in ali je pri vseh morebitnih dodatnih prošnjah za olajšanje študentskega bivanja ustrežljiv. Sicer pa si lahko preberete nekaj nasvetov o tem, kako si še dodatno znižati najemnino.
Koliko sob, kakšne so najemnine?
Za študijsko leto 2009/2010 je bilo v Ljubljani razpisanih 7492 študentskih postelj v javnih študentskih domovih. V Ljubljani so cene mesečnih najemnin študentskih sob od 38 do 120 evrov, odvisno od starosti doma, velikosti sobe in števila prebivalcev v sobi. V juliju je bila tako povprečna najemnina za bivanje v študentskih domovih v Ljubljani okoli 66 evrov, na prostem trgu pa se cena povprečne najemnine giblje okoli 150 evrov. Znano je namreč, da so cene najemnin na prostem trgu lahko tako tudi do nekajkrat višje kot cene najemnin v študentskih domovih.

V Mariboru se mesečne najemnine gibljejo med 65 do 105 evrov, v javnih študentskih domovih pa naj bi bilo v tem okrožju na voljo 2696 ležišč.
Naj omenimo tudi, da so dvoposteljne sobe cenejše od enoposteljnih, ponekod tudi do 30 odstotkov ali celo več.
Kako do enoposteljne sobe?
Enkrat na leto, ponavadi v poletnem mesecu, se na oglasni deski študentskih domov objavi obvestilo o možnosti oddaje prošnje za dodelitev enoposteljne sobe. Objava vsebuje vse potrebne informacije, ki jih mora študent vedeti o dodelitvi enoposteljne sobe. Vsak pa si poveča možnost tako, da se sam pozanima, ali je kakšna enoposteljna soba prazna, saj si študent namreč lahko izjemoma predčasno zagotovi sobo. Prednost imajo tisti študentje, ki imajo posebne potrebe ali imajo otroka ali so vpisani v višji letnik. Tisti, ki preselitev odklonijo, se črtajo s seznama za dodelitev enoposteljne sobe za tekoče študijsko leto.
Komentarji (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV