Približno četrtina žensk v Sloveniji nima izbranega osebnega ginekologa, čeprav podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kažejo, da lahko še polovica oziroma 170 ginekologov sprejema nove pacientke. "V Sloveniji ima izbranega osebnega ginekologa trenutno 681.885 žensk (74,61 odstotka vseh žensk), kar je približno enako kot pretekla leta (na primer marca leta 2016 je delež znašal 74,74 odstotka, kar je 674.848 žensk). Navedeno pomeni, da se že desetletja približno 25 odstotkov žensk prostovoljno ne izbere svojega osebnega ginekologa v mreži javne zdravstvene službe," so sporočili z ZZZS.

Medtem je iz zdravniških krogov slišati opozorila o težavah zlasti na primarni ravni. Mladi zdravniki so sredi januarja v sporočilu za javnost izpostavili, da je več kot 200.000 žensk brez opredelitve pri ginekologu. Napovedali so, da bo 73 ginekologov do leta 2026 izpolnilo pogoje za upokojitev, in dodali, da sicer opravlja specializacijo 80 mladih zdravnikov, ki pa si večinoma bolj želijo delati na sekundarnem ali terciarnem nivoju. "Delovna skupina za pripravo strategije za primarno zdravstvo je ocenila, da bo v letu 2022 na primarnem nivoju potrebnih novih 59 ginekoloških timov," so med drugim napovedali.

Strategija za področje primarne ginekologije in porodništva, ki jo je decembra 2019 pripravila strokovna skupina pri Zdravniški zbornici, je pokazala, da mreža ginekologov na primarni ravni ne zadošča potrebam. Tudi člani skupine so tedaj (podobno kot letos znova Mladi zdravniki) opomnili, da se povečuje delež opredeljenih med starejšimi, da se ne sprošča dovolj prostih mest za mladostnice in ženske brez izbranega ginekologa, da se specializanti raje odločajo za sekundarni in terciarni nivo. Poudarili so, da veliko ginekologov presega zgornjo mejo glavarinskega količnika, ki je okoli 4000 pacientk, in opomnili na zaskrbljujočo starostno strukturo ginekologov, ki nakazuje, da bodo tudi oni v nekaj letih dosegli pogoje za upokojitev.

V objavi "Kaj se dogaja z ginekologijo na primarni ravni?" so izpostavili prevelike glavarine ginekologov na primarni ravni, obremenjenost, premalo časa za pacientke in preveč za administracijo, vse višjo starost ginekologov, stagniranje oziroma prepočasno širjenje mreže ginekologov. "Treba je dopolniti mrežo ginekologov in razpisati dovolj specializacij, poskrbeti za drugačen prenos glavarine z enega na drugega ginekologa in zmanjšati nepotrebno administriranje. Prav tako je treba delo ginekologa na primarni ravni na novo ovrednotiti in ambulantno delo narediti bolj privlačno za mlade specialiste," so nanizali.

Na zdravstvenem ministrstvu pravijo, da se zavedajo, da je "pomemben vzrok za pomanjkanje ginekologov na primarni ravni vsekakor, da se zdravniki specialisti ginekologije in porodništva po končani specializaciji raje odločajo za delo v bolnišnici kot na primarni ravni". Na ZZZS medtem zagotavljajo, da je sistem še vzdržen in da "se glede ginekologov ne soočamo s takimi težavami kot pri družinskih zdravnikih, saj za ginekologe ne velja enaka ureditev kot za družinske zdravnike" glede glavarinskih količnikov. Obenem dodajajo: "Res pa je, da je treba zagotoviti ustrezno dolgoročno načrtovanje kadrov v zdravstvu na ravni ministrstva za zdravje in Zdravniške zbornice Slovenije glede na dejstvo, da je v Sloveniji že vrsto let približno 25 odstotkov žensk brez izbranega osebnega ginekologa."

Cene pri zasebnikih so primerljive s samoplačniškimi storitvami v javnih zavodih

Izzivi torej so ali se vsaj nakazujejo na primarni ravni, kjer je matematično gledano glede na glavarinske količnike še prostor za sprejem novih pacientk, a ginekologi izpostavljajo težave v praksi. Predvsem so opozorila o preobremenjenosti, o preveč administrativnega dela, o premalo prihodov mladega kadra, ki se zaradi obremenitev raje odločajo za delo na sekundarnem in terciarnem nivoju. Nekje so zagotovo razlogi, da vsaka četrta ženska nima izbranega v javnem zdravstvu. Verjetno so različni, včasih tudi odvisni od dostopnosti, in nekatere se odločijo za obravnavo v zasebnih ambulantah. Morda tako prej pridejo na vrsto za termin ali so bolj zadovoljne z obravnavo, cene pri zasebnikih pa so primerljive s samoplačniškimi storitvami v javnih zdravstvenih zavodih.

Zasebnih ginekoloških ambulant je precej in ponujajo številne storitve po podobnih cenah kot v javnem zdravstvu. Po primerjanju cenikov nekaj naključnih zasebnikov in v javnem zdravstvu je namreč mogoče ugotoviti, da se cene za ginekološki pregled okvirno gibljejo od 30 do 50 evrov, ultrazvočna preiskava stane 40, 50 ali 60 evrov, odvzem brisa okoli 25 in bris za prisotnost virusa HPV od 45 do 60 evrov. Potrditev nosečnosti je okoli 25, prvi pregled nosečnice 40, kontrolni 20 ali 25 evrov evrov, medtem ko je meritev nuhalne svetline 60 ali 70 in CTG 20 evrov.

Rezultati kažejo, da je za zdravje žensk dobro poskrbljeno, za kar je prvotno zaslužna primarna ginekologija

Sicer rezultati kažejo, da je za ženske v Sloveniji dobro poskrbljeno – zagotovljeni so redni pregledi nosečnic, dostopna je kontracepcija in malo je splavov, med uspešnimi preventivnimi programi je ZORA za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu. A vse se začne na začetku; prve, redne in preventivne preglede opravljajo ginekologi na primarni ravni, ki po potrebi preusmerjajo na sekundarni nivo in dalje. Sistem za zdaj deluje, o čemer pričajo tudi ugotovitve o zdravju žensk, a zdravniške organizacije opozarjajo, da se lahko z nadaljevanjem stagniranja tudi "podre".

V Zdravniški zbornici predvsem izpostavljajo, da mreža ginekologov primarne ravni ne zadošča potrebam prebivalstva ter med drugim izpostavljajo delež neopredeljenih predvsem pri mlajših in starostno strukturo ginekologov. Že leta 2019 so zapisali, da sistem še deluje, a hkrati posvarili, da "zaradi mnogih (utrujenih in na etični pogon delujočih) ljudi, ki delajo v njem. A vse to – prevelike glavarine, premalo časa za pacientke in preveč za administracijo, vse višja starost ginekologov, stagniranje oziroma prepočasno širjenje mreže ginekologov – lahko zgodbo o uspehu spremeni v njeno nasprotje".

Nadalje ugotavljajo, da "imamo dober sistem", a dodajajo, da "moramo skrbeti zanj". Pozivajo k razpisu več specializacij za primarno raven, k spremembi glavarin, k vnovičnemu ovrednotenju dela, k zmanjšanju administracije: "Treba je dopolniti mrežo ginekologov in razpisati dovolj specializacij, poskrbeti za drugačen prenos glavarine z enega na drugega ginekologa in zmanjšati nepotrebno administriranje. Prav tako je treba delo ginekologa na primarni ravni na novo ovrednotiti in ambulantno delo narediti bolj privlačno za mlade specialiste. Želimo kontinuiteto in dograjevanje sistema, ne čudežnih in nepreizkušenih rešitev."

Svarila tako so že nekaj let. Jih bodo pristojni (u)slišali?