Ne samo na podeželju, tudi prebivalci urbanih središčih imajo nekaj možnosti za dvig samooskrbe in čedalje več meščanov jih že pridoma izkorišča. Tako imajo denimo zelene površine na vrhu blokov ter gojijo začimbe in manjšo zelenjavo v lončkih na balkonih in okenskih policah. Obstajajo primeri, ko zasebniki razdelijo na več manjših delov kmetijska zemljišča in jih zainteresiranim pridelovalcem ponudijo v najem. Pregled po spletnih oglasnikih kaže, da so večinoma odprti za cene po dogovoru.

Urbano pridelovanje je lahko hitra in enostavna rešitev za povečanje stopnje samooskrbe in nekatere občine preko letnih razpisov ponujajo najem vrtov. Že vrsto let zaznavajo večje povpraševanje od ponudbe in občinski vrtički so povečini vsi zasedeni. Višine letnih najemnin se razlikujejo od občine do občine, za 50 kvadratnih metrov velik vrtiček je treba letno odšteti med 20 in 50 evrov.

Najem vrtička pri občini Jesenice trenutno stane 40 centov na kvadratni meter. Vsi njihovi vrtički so zasedeni. Na Mestni občini Kranj imajo vrtičke na treh lokacijah za 70 centov na kvadratni meter in vsi imajo najemnike. Načrtujejo nove, ob zavedanju pomena in dobrobiti (urbanih) vrtičkov so naročili študijo umestitve dodatnih mestnih vrtov. Predlaganih je bilo več lokacij in ena od predvidenih je v neposredni bližini soseske Planine (Fockov travnik). Obenem so v proračun za leta 2022, 2023 in 2024 vključili projekt Urbanih vrtov: "Pri čemer smo za vsako leto predvideli 100.000 evrov za vzpostavitev legalnih vrtičkov z enotno podobo. Cilj je postopoma vzpostaviti toliko vrtičkov, da zadostimo povpraševanju zainteresiranih občanov." V občini Krško se letne najemnine gibljejo med 10 in 35 centov na kvadratni meter, odvisno od velikosti vrtička. Vsi so zasedeni in trenutno ne načrtujejo dodatnih: "Nova povpraševanja sproti urejamo z odpovedmi najema." Najemniki so večinoma upokojenci, manj je mladih družin.

V Mestni občini Ljubljana je letna zakupnina 70 centov na kvadratni meter, dražje je na nadstandardno urejenih vrtičkarskih območij Dravlje in Štepanjsko naselje, kjer je najem evro na kvadratni meter. Urejenih imajo devet vrtičkarskih območij, kjer je 1071 vrtičkov in trenutno so vsi zasedeni. "Sicer pa se manjše spremembe dogajajo ves čas. Iz različnih vzrokov prihaja do odpovedi zakupa vrtička, tedaj vrtiček dobi naslednji v čakalni vrsti. Na vseh območjih so čakalne vrste," so pojasnili. Občutno povečano povpraševanje so na MOL sicer zaznali ob epidemiji covid-19, prav tako opažajo, da je samooskrba vse bolj pomembna med meščani in da je vse več takih, ki si želijo pridelati zdravo zelenjavo. Tudi zato trenutno širijo vrtičkarsko območje v Dravljah, kjer bodo uredili 11 novih vrtičkov, prav tako urejajo obstoječe vrtičkarsko območje v Črnučah ob Savi. Obenem aktivno spodbujajo k vrtnarjenju mlade družine in imajo dva učna vrtova. Na vrtičkarskem območju Rakova jelša je učni vrt na površini približno 300 kvadratnih metrov, urejen je tudi prostor za druženje. Od marca do oktobra tedensko pripravljajo predavanja preko aplikacije Zoom, kjer vsak zakupnik lahko dobi potrebne informacije o vrtnarjenju.

Medtem imajo na Mestni občini Maribor vrtičke na 75 parcelah, pri čemer je na posamičnem območju več vrtov. Letna najemnina znaša 30 centov na kvadratni meter in vsako leto je večje zanimanje. Večji interes je moč zaznati predvsem v strnjenih blokovskih naseljih in največ želja po vrtu je v Novi vasi, Borovi vasi, na Pobrežju in Teznem. V prihodnje nameravajo tudi širiti vrtičkarsko območje, predvsem v sklopu ureditve parka ob Pekrskem potoku. Na Mestni občini Novo mesto sicer oddajajo zemljo, vendar ne gre dejansko za površine urejenih mestnih vrtičkov, ampak za zemljišča, ki so praviloma namenjena drugim rabam in kjer je vrtnarjenje le začasna oblika rabe. Zaznavajo pa zanimanje predvsem v večjih blokovskih naseljih, zato načrtujejo obdelovalne površine. Ker spodbujajo pridelavo zdrave lokalne hrane in ker se zavedajo pomembnosti področja samooskrbe tudi v mestih, so lani pričeli s pripravo idejne zasnove za ureditev izdatnejših površin za vrtičke v največji mestni soseski, na Drski ob Osnovni šoli Drska v Mrzli dolini.

Kaj pa, če nimate možnosti sami pridelovati?

Da vsaka obdelana ped šteje, poudarjajo tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Gabrijela Salobir iz Sektorja za kmetijsko svetovanje KGZS je opomnila, da smo bili v Sloveniji nekoč že samooskrbni. Spomnila je, kako smo že nekdaj skrbeli za ohišnico, ko je bilo sicer malo hrane in je bila izrednega pomena samooskrba na ravni družine. Tako je bilo nekoč in vse kaže, da se bomo morali slej kot prej vrniti nazaj h koreninam. Četudi pa sami nimate možnosti ali znanja pridelovati, lahko vseeno pripomorete k samooskrbi, "če ostajate zvesti lokalni pridelavi, prilagodite jedilnike sezoni in letni rodnosti. Tako boste zdravi, vzpostavila se bo lokalna ekonomija in vaše delovanje bo v dobro vseh in v prid okrepljeni samooskrbi".

Vse, kar lahko naredite za prehransko varnost, je pomembno. "Z vrsto dodatnih ukrepov, kot sta denimo šolska shema, zeleno naročanje, si je Evropska unija prizadevala okrepiti in pospešiti obseg kratkih dobavnih verig za oskrbo s hrano. Podatki namreč kažejo, da predstavlja neposredna prodaja od kmeta k potrošniku le dva odstotka trga s svežo hrano in da samo pet trgovskih verig obvladuje več kot 60 odstotkov celotnega trga: v Nemčiji štirje trgovci obvladujejo kar 85 odstotkov trga s hrano, na Portugalskem samo trije trgovci obvladujejo 90 odstotkov trga s hrano. Velika koncentracija moči ima za posledico nepoštene poslovne prakse, kar ogroža preživetje malih kmetov in proizvajalcev," je opozorila.

Izredno pomembno pozitivno vlogo v Sloveniji imajo po njenih besedah zadruge, ki povezujejo lokalne kmete z namenom skupnega odkupovanja in trženja kmetijskih proizvodov ter tudi oskrbe kmetij. Medtem pa "korporacijski koncerni tujih trgovskih verig dolgoročno vselej delujejo v prid svojih kmetov in svoje države oziroma lastnega dobička". Na potrošniku je, kaj bo izbral – slovensko ali tuje. Če bo povpraševal po lokalnem, bodo trgovci slej ko prej primorani slediti in prilagoditi ponudbo, saj "edino potrošniki z odločitvami pri nakupu odločajo, komu dajo prednost".

Svetovalka KGZS je opozorila na pomen hrane in na moč tistega, ki jo ima. "Žal je hrana morda celo ključni element nadzora in vir dobička kapitalizma. Uporablja se kot instrument geopolitične dominacije in je neposredno vezana na moč. Skozi hrano se pravzaprav vlada. Vladajo pa v glavnem korporacije," je izpostavila. "Ko govorimo o demokraciji hrane, nas zanima, ali obstajajo pogoji, da lahko državljani sodelujejo v sistemu hrane," je poudarila. Zato je resnično smiselno kupovati slovensko in podpirati slovenskega kmeta. "Prehranska varnost ali samooskrba na ravni države se prične v primarni pridelavi in reji, za katero morajo biti izvrstni pogoji, da se ohrani in poveča, prav tako morajo biti urejena razmerja vzdolž prehrambne verige," je pojasnila in dodala, da morajo biti k cilju usmerjeni vsi deležniki – poleg pridelovalcev tudi resorna ministrstva in institucije ter seveda potrošnik kot posameznik.

Tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se zavedajo pomena lokalne hrane, ki je "boljša in cenovno dostopna, hkrati pa bistveno prispeva k okoljskim ciljem. Vsi deležniki, vključno s potrošniki, morajo postati ozaveščeni, da je odločitev za nakup hrane od kmetov v bližnji okolici podpora delu in preživetju družin na slovenskem podeželju." Spodbujajo samooskrbno, neposredno kupovanje na kmetijah. Z različnimi projekti pozivajo h kupovanju lokalnega in uživanju slovenske hrane. Vsak posameznik in potrošnik pa lahko pripomore k izboljšanju samooskrbe in prehranske varnosti tudi s spoštljivim odnosom do hrane tako, da je čim manj zavrže.