Ročne ure Rolex so najbolj prodajane in svetovno znane ter hkrati najpogosteje ponarejene, opozarja solastnik podjetja Bob's Watches Paul Altieri. "Slabe ponaredke je razmeroma enostavno prepoznati in največkrat prihajajo iz Kitajske. Pri tako imenovanih superponaredkih pa ne moremo biti tako hitro prepričani. Kakovost je izredno dobra, prav tako ni jasen njihov izvor, saj ponarejevalci dobro skrivajo, kjer jih proizvajajo," razlaga na posnetku, ki ga je objavil na YouTubu.

Najcenejši ponaredki rolexa po besedah Paula Altierija stanejo okoli 50 ameriških dolarjev (45 evrov), dražji pa tudi 500 dolarjev (450 evrov) in so skoraj identični kot originali. Prvi znak ponaredka je pozlačena ura, kar lahko opazimo, ko se začne luščiti zgornji sloj. Pozorni moramo biti na napake v zapisu in na manj elegantne črke na uri. Opozoril je tudi na slab mehanizem za premikanje kazalcev, ki pri ponaredkih okorno tiktaka in ne drsi ter se praviloma hitro pokvari. Večina ponarejevalcev prav tako prodaja kvarčne ure, ki jih je treba ročno navijati, medtem ko imajo originali mehanski sistem.

Najlažje je torej prepoznati slab ponaredek za 50 dolarjev, medtem pa imajo z boljšim za recimo 200 dolarjev (180 evrov) lahko težave celo poznavalci. Namreč pri boljšem ponaredku je že lahko mehanski mehanizem, vendar je še vedno razlika v delovanju in premikanju urnih kazalcev, obenem je možno, da ne deluje premik datuma. Pozorno oko bo opazilo razlike v videzu na primer črk, ki so na originalnem rolexu čiste, natančne in med njimi skorajda ni presledkov. Prav tako je lepo in elegantno oblikovana za rolexe značilna krona, ki je na ponaredkih praviloma razmazana ali nejasna. Popolna mora biti zaponka na paščku, tako po videzu kot tudi po delovanju. Preveriti je treba še, ali sta na uri pravilno navedeni referenca in serijska številka. Še posebej pomembno je, da referenčna številka ustreza modelu ure in da je serijska številka iz dejanskega obdobja izdelave.

Izredno zahtevno je prepoznati tako imenovani superponaredek za 500 dolarjev, ki jih je čedalje več. Uro je praviloma treba razstaviti, da bi se prepričali, ali gre za pristno uro ali ponaredek. Najprej je vedno priporočljivo pozorno pregledati podrobnosti na številčnici, ki pa so pri superponaredkih tako dobro posnemane, da jih težko vidimo s prostim očesom. Vedno je treba preveriti referenčno in serijsko številko, če ju ni, je jasno, da gre za ponaredek. Tudi urni mehanizem pri superponaredku praviloma lepo deluje, zato je treba uro odpreti, da bi se lahko prepričali.

Po besedah Paula Altierija je notranjost pravega rolexa popolna – vsak del je skrbno izdelan, delovanje mehanizma je brezhibno, gravirane črke so čiste in elegantne. Svetuje, da pred nakupom rabljene ure pozorno preverite podrobnosti, ki jih je naštel. Če poslujete z nepoznanim trgovcem in če se vam zdi kupčija predobra, verjetno res kupujete ponaredek, opozarja. Najbolje je, če se pred nakupom obrnete na urarja in nikoli ne kupujete ure iz druge roke preko spletnih platform, je še dodal za Business Insider.

Na spletni strani moskisvet.com so pripravili zanimiv članek o tem, kako je Oskar Sokolov nevede kupil kitajski ponaredek, nato pa, ko je spoznal svojo zmoto, iz "fejk" Rolexa ustvaril super uporabno zadevo.  

V Evropi letno zasežejo za 740 milijonov evrov ponaredkov

V Evropi so lani prestregli ponarejeno in potencialno nevarno blago v vrednosti skoraj 740 milijonov evrov, kažejo podatki Evropske komisije. Največkrat so zasegli cigarete, igrače, oblačila, pa tudi zdravila, izdelke za nego telesa in gospodinjske aparate. Ponaredki večinoma prihajajo iz Kitajske, za ponarejene alkoholne pijače prednjači Severna Makedonija, za druge pijače, parfume in kozmetiko Turčija. Evropski cariniki so bili priča tudi velikemu številu ponarejenih ur, prenosnih telefonov in dodatkov, kartuš in tonerjev za tiskalnike, CD-jev/DVD-jev ter etiket, oznak in nalepk iz Hongkonga (Kitajska). Glavna država izvora za računalniško opremo je bila Indija, za cigarete Kambodža, za embalažni material pa Bosna in Hercegovina, je zapisano na spletni strani Evropske komisije, predstavništva v Sloveniji.

Za nadzor v Sloveniji je zadolžena finančna uprava in slovenski organi so leta 2018 obravnavali 436 primerov in zasegli 722.437 predmetov, medtem ko so leta 2017 obravnavali 747 primerov in zasegli 197.011 predmetov. "Če carinski organ pri pregledu blaga sumi, da blago krši določeno pravico intelektualne lastnine (npr. blagovno znamko), lahko tako blago zadrži ter obvesti uvoznika in imetnika pravic, na primer nosilca blagovne znamke, modela. Nadaljnji postopek je odvisen od prejemnika blaga. Če se strinja z uničenjem blaga (ker gre za ponaredke), se to uniči pod carinskim nadzorom, sicer pa mora imetnik pravice pred sodiščem dokazati, da so bile njegove pravice kršene. Blago, za katero se ugotovi, da so z njim kršene pravice intelektualne lastnine, se praviloma uniči," je zapisano na spletni strani finančne uprave. Največkrat so ponarejeni izdelki modne industrije in tekstila, čedalje pogosteje pa tudi vsakodnevno potrošno blago, od baterij, polnilcev, kozmetičnih izdelkov, izdelkov za osebno nego, elektronskih in gospodinjskih pripomočkov, igrač do hrane in pesticidov ter zdravil. Najpomembnejši kanal za razpečevanje ponarejenega blaga je internet, so še zapisali.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

V branje priporočamo tudi: