V zadnjem letu sem spoznala, koliko kradljivcev časa je v mojem življenju in za kakšne neumnosti porabim ogromno denarja. Ko je bilo skoraj vse zaprto, je to prišlo še bolj do izraza. A pojdimo po vrsti.

Priznajmo si, da na nas ni vplival le sam virus, temveč so nas do neke mere spremenile tudi vse spremembe, ki so se zgodile v družbi. Začneš se zavedati, kako dragocen je čas in kako pomembno je, da ga kvalitetno preživiš. O nakupovalnih navadah, ki so se pri nas doma med epidemijo spremenile, sem že pisala, sedaj pa si poglejmo še nekaj sprememb, ki so se pri meni doma zgodile na področju čiščenja in pospravljanja stanovanja ter tudi samega potrošništva.

Nikogar ne poznam, ki bi rad čistil in pospravljal. Bodimo realni: delate od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od doma greste ob 7. uri, domov pridete – če vam ni treba še po otroka in v trgovino – ob 17. uri. Nekaj skuhate, pojeste, se malo pogovorite in že je čas, da gre otrok spat. Torej med tednom večjih pospravljanj ni pričakovati. Pride konec tedna in kaj boste počeli? Boste čistili stanovanje? Veste, da bi bilo treba, ampak ste pametni in se raje odpravite ven. Uživate, se sproščate, družite se. Če imate družino, ste lahko končno skupaj. Boste namesto tega raje doma drgnili straniščno školjko?

Pred epidemijo sem vedno iskala načine, kako svoje gospodinjske naloge opraviti čim hitreje. Tudi ob nemogočih urah – ponoči ali pa ob 5. uri zjutraj. Vedela sem, da gre za te opravke preveč časa, a sem si zatiskala oči pred virom težav.

Med epidemijo, ko smo bili več doma, pa je bilo že skoraj nemogoče tajiti, kaj je narobe. V stanovanju imamo preveč stvari. V preteklosti sem že nekajkrat skušala narediti selekcijo ter izprazniti stanovanje. V angleškem jeziku bi temu rekli decluttering.

Priznam, da mi je ideja minimalizma izredno privlačna in če bi živela sama, bi bilo stanovanje skorajda prazno. A ne živim sama, saj si dom in življenje delim z možem in otrokom. Oba pa sta … hrčkasta. Bijemo boje – onadva z mano, jaz z njima. Moja ideja na pol praznega stanovanja je njima tuja, tako da je stanovanje trenutno videti tako, kot si želita onadva. Na vsaki polici je kup stvari, ki jim jaz pravim zbiralci prahu, onadva pa okraski, ki polepšajo dom. Veste, koliko časa porabim, da vse to obrišem, premaknem in prah pobrišem še s polic?

Oblek je absolutno preveč, tako da lahko po cele dneve le perem.

Posode tudi – za vsak napitek nov kozarec. Lahko bi ves dan le pomivala in zlagala posodo.

A si tega ne želim, zato bo večina stvari romala v koš za smeti ali jih bomo prodali oziroma podarili.

Declutteringa ali – kot temu pravim jaz – čistke sem se lotila že pred meseci. Ja, težko je. Veliko je pogajanja, tudi prepiranja, zakaj mora kakšna stvar iz našega doma. A počasi se rezultati že vidijo. Ko je stvari manj in ko so smiselno urejene, sta tudi čiščenje in pospravljanje stanovanja hitrejša. Ko so police prazne in ko je vse pospravljeno v svoje škatle, je brisanje prahu v stanovanju velikosti 65 m2 zaključeno v desetih minutah. Sesanje vzame slabih pet minut. Čiščenje tal z mokro krpo vzame deset minut. Čiščenje stranišča in kopalnice največ 30 minut. Kuhinjo uredimo v desetih minutah. Če delamo vsi trije skupaj, potem zaključimo v rekordno kratkem času.

Pri nas je bila torej rešitev v tem, da opravimo temeljito in resnično radikalno selekcijo stvari, ki smo jih imeli v stanovanju. In ta naloga nikakor ni zaključena, saj gre za dolgotrajen proces. Ta epidemija me je resnično stisnila v kot, za kar sem ji izredno hvaležna, saj sem iz svojega življenja končno začela metati stvari, ki jih ne potrebujem več. V lastnem domu sem se počutila utesnjeno in to nikakor ni sprejemljivo. Ko sta videla rezultate, sta počasi začela popuščati tudi mož in otrok, a še vedno je ogromno pogajanja.

Nekaj nasvetov za "čistke"

Vsakič, ko se lotim "čistke", vnaprej določim manjši prostor, ki ga bom pregledala, pa tudi, do kdaj moram opraviti delo. Na primer 15 minut za shrambo oz. omaro v kuhinji. Zakaj? Na začetku sem se vsega lotila preveč na široko. Želela sem na primer urediti celo kuhinjo. Ko sem začela, so se zadeve le zapletle, saj sem ustvarjala le več nereda. Stvari sem prelagala z ene police na drugo, po dveh urah pa sem ugotovila, da nisem naredila nič koristnega. Tako sem izgubljala motivacijo. Zato sem določila manjše prostore in kratke časovne okvire. Delo končam hitro in učinkovito. Čeprav uredim le nekaj polic s hrano in kuhinjskimi pripomočki, je občutek dober. 

Reklame, časopisi, letaki ... Če jih že morate prejemati, potem jih takoj preglejte in nato odnesite v smeti. Vam pa priporočam, da začnete uporabljati spletno stran Moji katalogi, na kateri so objavljeni vsi aktualni katalogi.

Obleke – v tem primeru gre za kar velik projekt. Pravilo je, da vse, česar niste oblekli vsaj eno leto, roma iz vašega doma. Jaz sem tako iz stanovanja odstranila ogromno oblačil, ki jih nisem nosila, saj mi niso bila všeč ali pa so mi že bila premajhna. 

Čevlji – enako kot pri oblekah. Če jih ne nosite, jih podarite. Če so uničeni, jih odnesite v smeti. 

Posoda – kup plastičnih posodic, številni kozarci in skodelice ... Nič več! Doma smo trije – vsak ima en kozarec in eno skodelico. Vse drugo je šlo iz hiše ali pa na najvišjo polico v kuhinjski omari. Zakaj? Zato, ker ne bomo ves čas prali kozarcev – en za vodo, potem en za sok, pa spet voda ... In vsakič nov kozarec?! Ne. Tisti, ki hoče namesto soka piti vodo, naj si kozarec pomije in natoči vodo. Sicer lahko ves čas le pomivamo posodo. 

Za motivacijo - pred čistko in po njej naredite fotografijo prostora. Verjemite, da vas bo stanje "prej - potem" navdušilo. 

Ko sem tako delala čistko, sem prišla do spoznanja, da ogromno denarja porabimo za nakup stvari, ki jih sploh ne potrebujemo in nam le odžirajo prostor. Kar je, je - zdaj gredo stran. V prihodnje pa bomo ravnali pametneje. V bistvu sem kar hvaležna, da me je epidemija stisnila v kot, saj sem končno začela delati na tem, da se znebim stvari, ki smo si jih skozi leta nahrčkali. 

V naslednjem članku vam opišem tudi, kako sem se lotila urejanja oblek - še posebej otrokovih.