Prevajalci, programerji, grafični oblikovalci in še mnogi drugi profili so tisti, ki imajo večletne izkušnje s tem, kako je ves čas delati od doma. Tudi sama od oktobra pretežno delam od doma oziroma imam to svobodo, da lahko delam od kjerkoli, če le imam pri roki računalnik in dostop do internetne povezave. Ob tem so se mi na začetku pojavljali mešani občutki: od veselja, ker lahko delam iz udobja domačega kavča ali celo postelje, do neverjetnega stresa, pomanjkanja motivacije in nenazadnje časa, ker se delo nikoli ne konča. Kmalu sem začela pogrešati tudi sodelavce, kratke odmore za kavo in čvek z njimi med delom.

Ko delaš od doma, si sam. Tudi, če so doma še drugi člani družine, si na delu sam. Sama sem se sprva spopadala tudi z občutki slabe vesti, da "zanemarjam" družino, saj sem več ur sedela v zaprti sobi za računalnikom. "Bi se morala ukvarjati z njimi? Saj lahko delo zaključim pozneje," sem se večkrat zalotila pri razmišljanju. Pa čeprav ni nihče ničesar rekel in so razumeli naravo mojega dela, sem imela občutek, da ker sem pač doma, bi se morala posvečati domačim. Velik izziv dela od doma je torej razmejitev delovnega in prostega časa.

Verjamem, da se številni zdaj soočajo s podobnimi samokritikami. Še posebej vsi starši, ki morajo zdaj od doma usklajevati tako šolanje svojih otrok kot svoje delovne obveznosti. Naloga niti približno ni enostavna, kot se je marsikomu morda zdela ob sami ideji, preden je postala naša realnost. 

Pri delu od doma je najbolj pomembno, da znamo odmerjati čas za delo in čas za sprostitev. Ker gre za fleksibilno obliko dela, bi morali biti pri tem fleksibilni tudi delodajalci – tam, kjer se seveda to da. Torej, če ni potrebe po tem, da je delavec v službi točno osem ur – od osmih do štirih – pač pa je tisto, kar šteje, da je delo opravljeno, je dobro, da se delavcu to pove. S tem se bo zmanjšal stres, ki ga mnogi občutijo v danih okoliščinah, ter olajšalo ustvarjanje nove rutine in družinske dinamike. Morda bo nekdo ugotovil, da določeno nalogo lažje opravi ob osmih zvečer, ko otroke že spravi spat in se ji zato lahko bolje posveti. Zjutraj pa lahko brez časovne stiske otroku pomaga pri razumevanju snovi ali se za eno uro odpravi na sprehod ter tako poskrbi za svoje psiho-fizično počutje.  

Zdaj je jasno, da se bodo tudi otroci še nekaj tednov šolali na daljavo. Prav tako se stopnjujejo ukrepi za obvladovanje epidemije. Kako torej poskrbeti, da v tem času ne izgubimo živcev zaradi dela in šolanja od doma?

Delo od doma lahko vpliva na vaše duševno zdravje

Tistim, ki so morda prvič v življenju zamenjali službeno za domačo pisarno, se je verjetno prvih nekaj dni delo od doma zdelo vznemirljivo in so se veselili, da bodo zjutraj na račun priprave in odhoda na delo lahko morda spali nekaj minut dlje. Toda, po dveh tednih si je marsikdo zaželel nazaj v pisarno, v ustaljeno rutino. Pa čeprav ta prinaša dodaten stres v smislu vožnje v prometni konici, delo pod nenehnim nadzorom in neskončne (velikokrat nepotrebne) sestanke.

Zagotovo bo del ljudi ugotovilo, da jim delo od doma bolj ustreza, en del pa bi lahko zaradi takšnega načina dela na daljši rok čutil stisko, saj se lahko pojavijo občutki izolacije in nepovezanosti, je pred časom za Huffington Post izpostavil klinični psiholog iz Chicaga Ryan Hooper. Doma namreč ni takšne socialne interakcije in povezanosti s sodelavci. "Nekaterim ljudem sta odziv in spodbuda, ki jim jo nudi delovno okolje, ključna za njihovo delo," pravi Hooper. Prav tako psiholog poudarja, da je doma težko postaviti jasne meje. Zelo priročno je, da lahko sredi delovnega dne naredimo kakšna domača opravila, denimo prižgemo pralni stroj, vendar se lahko meje med delom in domom zabrišejo in sčasoma vse težje preklapljamo. To pa lahko pripelje do tega, da delamo dlje časa, da nadoknadimo zamujeni čas, kar lahko poseže v družinsko življenje in slabo vpliva na naše spalne navade.

Še en vidik, na katerega opozarjajo strokovnjaki, pa je, da se lahko pojavi stres zato, ker želimo dati vtis, da smo zelo zaposleni, saj nihče ne vidi, ali dejansko delamo, pogosto zato zaposleni skušajo biti ves čas dosegljivi za službene stvari, kar vsekakor ni dobro za naše duševno zdravje, saj nikoli zares ne "odklopimo".

Kako ostati zdrav in priseben v času daljšega dela od doma?

1. Ustvarite si delovni kotiček

Za vašo produktivnost in osredotočenost je najbolj pomembno, da si doma ustvarite delovni kotiček. Lahko je to za kuhinjsko mizo ali pa majhna pisalna mizica v kotu dnevne sobe. Izberite si kotiček, kamor boste zjutraj prišli, delali in ga zapustili, ko bo dela konec. Če je možno, izberite takšen prostor, kjer lahko za seboj zaprete vrata.

2. Držite se urnika

Druga pomembna stvar je, da si za vsak dan naredite urnik opravil in se ga nato držite. V nasprotnem primeru vas lahko hitro premamijo "nepomembne" malenkosti, pozabite na čas med hišnimi opravili, začnete z delom zavlačevati ali pa preveč časa posvetite neslužbenim stvarem.

Če imate družino, si lahko vsako nedeljo ali vsak začetek tedna skupaj pripravite urnik, v katerem označite čas za delo/šolo, prehranjevanje, rekreacijo in prosti čas. Pri tem skušajte biti čim bolj natančni, vendar ne zapolnite vsake minute in ure dneva z dejavnostmi, saj se takšnega urnika ne boste držali. Na tak način bodo tudi otroci vedeli, kdaj vas morajo pustiti pri miru.

Poleg tega, da si postavite jasne meje, kdaj boste delali in kdaj od dela "odklopili", je pomembno tudi, da se zbujate vedno ob istem času ter sledite tudi siceršnji jutranji rutini – tuširanje, oblačenje, zajtrk, kava. Tako za otroke kot odrasle sta eni najbolj pomirjujočih stvari rutina in predvidljivost. "Pomagata nam vzdrževati občutek reda in smisla ter nadzora nad situacijo. V rutino vključite dnevne aktivnosti, kot so delo, učenje, telesna vadba, skrb za zdravo prehrano," so poudarili na Zbornici kliničnih psihologov Slovenije.

3. Poskrbite za svoje dobro počutje

Tako kot takrat, ko ste hodili v pisarno na delovno mesto in doma "odklopili" ter si vzeli čas zase, morate to početi tudi zdaj, ko ste ves čas doma. Poskrbite za svoje telo in duha, tako da si denimo vsak dan vzamete čas tudi za telovadbo, meditacijo, branje knjig oziroma počnete nekaj za "svojo dušo". Morda se po vsakem končanem delovnem dnevu odpravite na sprehod ter si tako v glavi naredite preklop in ko se vrnete domov se lahko posvetite družini in hišnim opravilom.

Ko končate delo, za nekaj časa odložite računalnik in pametni telefon. Zavestno se odločite, da vsaj nekaj ur ne boste uporabljali družbenih omrežij, temveč se boste osredotočili na svoje življenje. Lahko si skuhate vašo najljubšo jed, si privoščite kakšno pregreho, pokličete starše ali prijatelje.

4. Nagradite se

Tudi, če imate izdelan urnik, se je včasih še vedno težko spraviti k delu. Kot dodatno motivacijo si lahko obljubite majhno nagrado za vsako opravljeno delo. Denimo, ko odgovorim na pet elektronskih sporočil, si privoščim še eno kavo. Na tak način si boste delo tudi ustrezno "dozirali" in poskrbeli za odmore.

Na Cekin.si smo že pred časom pripravili nekaj nasvetov, kako učinkovito opraviti službene obveznosti doma, ki si jih lahko preberete, če kliknete na to povezavo. 

Kaj lahko stori nadrejeni?

Delo od doma je lahko produktivno in izpolnjujoče, če gre za izbiro posameznika. Trenutno pa imamo situacijo, kjer so ljudje po vsem svetu dobesedno prisiljeni delati od doma in nimajo druge izbire, opozarja profesor ekonomije na Univerzi Stanford Nicholas Bloom. "Polni delovni čas od doma je lahko precej beden. Večini ljudi ni všeč delati tako iz tedna v teden. Podobno je kot s telovadbo. Telovadba je lahko karkoli od pol ure na teden v fitnesu do popolnih priprav na maraton. Zdaj je ekvivalentno kot bi celotno ZDA vrgli na polno v priprave na maraton, ko ljudi pošiljamo na delo od doma pet dni v tednu, ves čas. In menim, da za večino ljudi to ne bo dobro," je dejal za portal Vox.

Bloom je opravil obširno raziskavo o delu na domu, ki je zajela 1000 zaposlenih v kitajski turistični agenciji. Od tega jih je le 500 želelo delati od doma. Zaposlene je spremljal dve leti in kar nekaj zaposlenih je po koncu študije spremenilo svoje mnenje in izrazilo željo, da bi znova delali v pisarni. Vendar pa so bili tisti, ki so uživali pri delu od doma, za 13 odstotkov bolj produktivni, prav tako se je v tej skupini število odpovedi prepolovilo.

Vendar so to, s čimer se danes soočamo, izredne razmere. Ljudje na to niso bili pripravljeni, pač pa smo "pahnjeni" v to, opozarja Bloom. "Kot bi se denimo pridružili vojski in potem bi vam tretji dan rekli, da boste popoldne skočili s padalom, vam dali padalo in vas vrgli z letala. Nobenega usposabljanja, nobenih priprav," je ponazoril stisko mnogih, ki po novem delajo od doma.  

Bloom se zato boji, kako bo takšna sprememba vplivala na duševno zdravje ljudi, ki so kar naenkrat odrezani od običajnih socialnih stikov. Vendar, pri tem opozarja, da bi morali nadrejeni poskrbeti za poustvarjanje teh socialnih stikov s pomočjo videoklicev. Predlaga tako skupinske videokonference, kjer se skupina zaposlenih vsak dan pol ure sestane in se pogovarja o novostih, pa tudi o življenju na splošno, ne le o službi. Drugi vidik pa izpostavlja individualne interakcije in svetuje šefom, da si vsak dan vzamejo nekaj minut za individualne videoklice z vsakim zaposlenim. To sicer lahko vzame veliko časa, vendar pa lahko vpliva pozitivno in spodbudno na zaposlene ter jim pomaga prebroditi naporne tedne. Hkrati pa se s tem krepi lojalnost zaposlenih, ki dobijo občutek, da je delodajalcu mar zanje.