Zanašati se na to, da bodo o pomenu denarja vašega otroka naučili v šoli, ostalo pa bo že pobral skozi življenje, je neodgovorno. V tem primeru učenje traja leta, edini način pa je učenje z zgledom in izkušnje. Upravljanja z denarjem vašega otroka ne bo naučil nihče razen vas. Zato zavihajte rokave in veselo na delo.

Z učenjem o vrednosti denarja in upravljanja z njim začnite čim bolj zgodaj, že v otrokovem ranem življenju. Že v kratkem boste zagotovo lahko opazili večje nagnjenje k varčevanju. Predstavite mu razliko med pametnim in nespametnim nakupom, z manjšim obrestovanjem prihrankov mu predstavite, kaj pomeni vlaganje in nagrajujte tako imenovano odlašanje užitka. To pomeni, da mu pokažite, da s tem, ko se njegova želja ne izpolne takoj ali pa se je nečemu celo pripravljen odpovedati, na drugem področju kasneje žanje boljše rezultate. Če se sprašujete, kdaj začeti z učenjem: nikoli ni prezgodaj. Začne se že, ko vaš malček prvič izrazi željo po nečem, česar absolutno ne potrebuje.

Drugače pa začnite z učenjem takrat, ko vaš otrok prvič opazi denar. V otroškem svetu denar prihaja iz maminih ali očetovih žepov. In ko ga zmanjka, vtipkata nekaj številk v bankomat in denar je spet tu. Torej denarja v otroških očeh nikoli ne zmanjka in je vedno tu, kadar ga potrebuješ. Zato je pomembno, da otrokom razložite od kod denar ter da ga včasih tudi zmanjka. Nič hudega ni, če otrokove želje ne uresničite in mu to razložite s preprosto resnico: „Nimam denarja!“
Razložite jim koncept služenja denarja z delom. Razložite jim, da lahko zapravite le toliko, kot zaslužite.
Ker se pri nas plače izplačujejo mesečno, jih naučite pomena rednega plačila skozi žepnino. Če želite, da bo vaš otrok dobil občutek razpolaganja z denarjem, mu morate zaupati. Ne pustite ga, da vas mora za vsako stvar prositi, pač pa naj z žepnino razpolaga sam . Na vas je, da ste pri plačilu žepnine točni, ter da ga ob pravilnem ravnanju nagradite z manjšimi obrestmi ali ob nepravilnem ravnanju kaznujete s kakšnim manjšim nepredvidenim stroškom. Veliko je dilem o tem, ali nagraditi otroka za opravljena hišna dela. Naš nasvet je: dogovorite se za obseg del, ki ga mora opraviti, vse kar opravi dodatno, lahko nagradite.
Naučite ga vrednosti vsakega kovanca. Omislite si tri hranilnike: enega za evrske kovance, enega za 10, 20 in 50 centov in enega za najmanjše drobižke. Glede na to, da se najlažje znebimo kovancev majhnih vrednosti, se bodo ti v otroškem „šparovčku“ hitro nabirali, zato bodo tudi prvi romali v banko in se spremenili v otipljivo vrednost, ki omogoča tudi nakup. Tako bo otrok znal ceniti vsak kovanček. Skupaj z otrokom naredite grafični prikaz, kako njegovi prihranki rastejo, na tabelo pa vrišite tudi stvari, ki si jih želi, tako da bo z vsako potjo v banko videl, kako se približuje cilju.
Ne izključujte otroka iz odločanja o stvareh, ki jih nameravate kupiti kot družina. Naj tudi on sodeluje pri pogovorih o nakupu televizije, o izbiri počitniške destinacije ali avta. Ob tem mu razložite, da obstajajo stvari, ki si jih ne morete privoščiti ter stvari, ki bi si jih lahko privoščili, pa si jih ne boste, ker varčujete.

Ko bo malce starejši in bo že obvladal osnove upravljanja z denarjem, mu lahko predstavite tudi osnovne koncepte vlaganja denarja. Razložite mu, kaj pomeni depozit in mu na primeru pokažite, kako se s tem vrednost njegovega denarja poveča. Razložite mu tudi osnove vrednostnih papirjev, bolj napredni bodo svojemu otroku mogoče podarili celo delnico njegovega najljubšega proizvajalca igrač. Ena delnica podjetja The Walt Disney Company je bila danes vredna 25 dolarjev in pol.