Pandemija covida-19 je prizadela gospodarstvo po vsem svetu in že pustila določene hude posledice, poznavalci pa že svarijo pred novimi in še hujšimi. Ob začetku krize, pa tudi pozneje, so nekateri odpuščali, mnogi so morali zaprositi za finančno pomoč države. Najbolj so bili prizadeti podjetja, podjetniki in panoge, ki zaradi ukrepov med epidemijo niso smeli opravljati dela, ki niso mogli delovati na daljavo. Številna podjetja so morala čez noč spremeniti poslovanje, zapreti vrata, začeti delati od doma, se preseliti na splet. Potrošniki so postali še bolj previdni. Projekti so obstali ali padli v vodo, odpovedani ali prestavljeni do nadaljnjega so sejmi in kongresi, kjer so se v preteklosti uspešno in plodno povezovala različna podjetja in podjetniki. Posledično se je pokazala izjemna ključnost rezerv in privarčevanega za hude čase. Denar je postal pomembnejši za podjetja kot je bil poprej, prav tako je bil za uspešno poslovanje bolj kot kdaj koli koristen kontinuiran skrbno izdelan načrt finančnih prilivov in odlivov.

Koronakriza pustoši po vsem svetu in čutimo jo tudi v Sloveniji. Po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je močneje prizadela šestino, zmerneje tretjino, nekoliko pa polovico slovenskega gospodarstva. Najbolj so prizadete storitvene dejavnosti, kjer ni mogoče zagotoviti fizične oddaljenosti potrošnikov ali pa je strošek prilagoditve visok - denimo v turizmu in gostinstvu -, medtem ko sta bili v industriji najbolj oškodovani avtomobilska dejavnost in kovinska industrija, je opozoril glavni ekonomist pri Analitiki GZS, Bojan Ivanc. Po drugi strani so se lahko relativno hitro prilagodile panoge, ki so vezane na povpraševanje po zaščitni opremi, blagu, zdravilih, elektronski opremi, in omenjene so celo poslovale nekoliko bolje; rast poslovanja zaradi covida-19 je beležilo približno 14 odstotkov gospodarstva, je dodal.

V aktualnih razmerah za čim boljše poslovanje svetuje večanje denarnih rezerv oziroma presežkov, iskanje novih tržnih niš, znižanje nekaterih fiksnih stroškov, kot so recimo poslovni prostori, večjo spodbudo delu od doma zaposlenih in oblikovanje zadostne skrbi za zaloge. Na vprašanje, kaj lahko podjetja pozitivnega odnesejo in se naučijo ob pojavu novega koronavirusa, pa je odgovoril: "Treba je biti pripravljen tudi na scenarij, ki je neverjeten. Treba je diverzificirati poslovne partnerje pri nabavi in prodaji, tako z vidika sektorjev kot regij."

Res je, danes živimo scenarij, ki se je morda še pred letom dni zdel neverjeten. Vsi so se morali prilagoditi, če so hoteli obstati. Seveda je za vsako podjetje ključnega pomena zdravje zaposlenih in morali so poskrbeti za njihovo varnost. Povečini so uvedli merjenje temperature pred prihodom na delovno mesto, po potrebi predpisali nošenje zaščitnih mask, vgradili zaščitne pregrade, omogočili varnostno razdaljo, prepovedali ali odsvetovali medoddelčno druženje. Kjer je bilo mogoče, so zaradi čim manj stikov uvedli delo od doma, da bi še zmanjšali tveganje prenosa okužb in da bi lahko omogočili nepretrgano delo tudi v času morebitnih odrejenih karanten. Mnogi so prodajo preselili na splet ali še okrepili spletno prodajo in začeli dostavljati kupcem na dom. Okrnjena so bila in so še tudi službena potovanja, več sestankov še kar poteka po spletnih platformah in aplikacijah.

V vsakem primeru bodite pripravljeni na konec krize, da boste lahko čim prej znova polno zagnali proizvodnjo, pospešili naročila, dobave, vnovič vpoklicali zaposlene, sprejemali nove stranke. Takrat morate imeti nekaj denarja, da boste iz njega naredili še več. Škoda bi bilo, če bi vam takrat primanjkovalo sredstev za vzpostavitev običajnega ali še boljšega poslovanja. Srečno in uspešno ter naj se koronakriza kmalu konča!

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!