Zakaj ljudje lažejo?

Laž je neresnična trditev, njen motiv pa je različen – lažemo lahko iz vljudnosti, ker si osebe ne želimo prizadeti. Lažemo tudi zaradi koristi, strahu pred posledicami resnice, ker se želimo zavarovati ali nevtralizirati stanje. Niso vse laži velike LAŽI, ki bi lahko nekomu škodovale, včasih gre za golo prirejanje resnice, če presodimo, da bo tako bolje za obe strani. Laži lahko razdelimo na tako imenovane ’bele’ laži ali dobronamerne, ter na zlonamerne – te so običajno povezane z manipulacijo.

V službi ljudje največkrat lažejo zaradi ohranitve določene pozicije, želje po napredovanju ali nagradi, v izogib negativnim posledicam. Včasih lažemo tudi zato, da se izognemu nepotrebnemu konfliktu, ali si želimo ohraniti priljubljenost pri sodelavcih.

Telesna govorica

Telo govori več kot 1000 besed in velikokrat pripoveduje tudi tisto, česar si ne želimo razkriti. Prav zato nam je pri prepoznavanju laži v pomoč branje telesnih reakcij, ki se zgodijo popolnoma nezavedno. Prepoznavanje in interpretiranje govorice telesa pa zahteva nekoliko vaje, predvsem pa vsakodneven stik z drugimi. Le preko interakcije z različnimi tipi ljudi, lahko razvijemo potrebne veščine. Seveda pa poleg branja telesa ne pozabite na svojo intucijo oz. občutke, ki jih imate ob določeni osebi. Poleg tistega, kar slišite, se opirajte tudi na to, kar vidite. 

V pogovoru z osebo, ki laže ali prikriva resnico, lahko hitro opazimo tudi izogibanje temi pogovora, preusmerjanje pozornosti, ’zamegljevanje’ odgovorov ali celo vračanje vprašanj. Pogost je tudi nervozen smeh, uporaba govornih mašil in zavlačevanje. Če se počutijo ogrožene, lahko zavzamejo negativno oz. obrambno držo, s katero želijo odvrniti pozornost

Ne glede na vse napisano, pa je dejstvo, da najlažje prepoznavamo laganje pri ljudeh, ki so nam blizu in tistih, s katerimi preživimi skupaj veliko časa. Poleg družine in prijateljev sem sodijo tudi sodelavci. Ko postane vedenje osebe nenavadno in drugačno, kot smo ga bili vajeni doslej, to že nekaj pomeni. Seveda pa je potrebno vzeti v obzir, da ni vsaka ’čudna sprememba’ že laž.

Sindrom Ostržka

Pa še ena zanimivost. Veste zakaj je Ostržek postal sinonim za laganje? Med laganjem naj bi se izločala kemična snov imenovana kateholamin, ki povzroči nabrekanje nosne sluznice. Če poleg tega upoštevamo tudi dejstvo, da se ob laganju poveča krvni tlak in s tem tudi pretok krvi v nos, kar ga naredi večjega, lahko ugotovimo, da nekaj resnice v pravljici vseeno je.

Za mnenje o pomenu govorice telesa smo vprašali tudi specialistko zakonske in družinske terapije, Anjo Kovačič, ki nam je dejala: "Razumevanje govorice telesa se je že od nekdaj enačilo s poznavanjem delovanja človekove notranjosti in njegovega načina razmišljanja – to pa se je povezovalo z lažjim nadzorom, obvladovanjem, manipulacijo, uspehom in superiornostjo. A vendarle se zdi, da je zunanja govorica telesa le neke vrste kompas, ki nas sicer lahko usmeri, a predstavlja le majhen delček pri ‘branju’ posameznika. Vsi vemo, da človek navzven kaže določene telesne znake, v njem pa se lahko dogaja nekaj povsem drugega. In vsi tudi vemo, da smo ljudje opremljeni z zelo močnimi obrambnimi mehanizmi, ki jih, da se zaščitimo, s pridom uporabljamo. Tako lahko navzven zelo uspešno kažemo podobo, ki je v popolnem nasprotju s tem, kar se dogaja v nas samih. Zato je pomembno tudi zavedanje, kaj ob nekom čutimo, kako ga doživljamo. Če želimo resnično začutiti potrebe, čutenja, razmišljanja sočloveka, je važno, da se pri tem opiramo na svoja občutja. Gre za poslušanje sebe, svojega telesa ali če hočete – tistega posebnega občutka, ki nas opozarja o prav in narobe in ki nam je bil prirojen kot obramba pred nevarnostjo. Pomaga tudi pri ‘branju’ oziroma čutenju sočloveka. Bolj kot smo v stiku z ljudmi, več interakcije kot imamo, bolj lahko razvijamo in negujemo notranji občutek in se mu naučimo zaupati. Vsak človek nosi ‘vsebino’, ki jo je na nezavedni/organski ravni mogoče začutiti. Seveda pa je za to v prvi vrsti pomembno, da imamo najprej stik s seboj, s svojimi čutenji."