Ena izmed bridkih posledic finančne krize je tudi neplačevanje računov v dogovorjenih rokih med potrošniki in podjetji. Dokaz, da je v zadnjem času plačilna disciplina res na psu, so vse bolj uveljavljene izterjevalne agencije, ki v sodelovanju s posameznim podjetjem prevzamejo postopek izterjave. Pri tem se v zadnjem času nemalokrat pojavlja, da so stroški opomina občutno previsoki, skorajda že astronomski.

Pred kratkim smo prejeli elektronsko pismo bralca Jureta, kjer mu je podjetje zaračunalo kar 10,55 evra stroškov opomina za položnico, ki bi jo moral poravnati v znesku 50,15 evra. Od tega je bilo na položnici zgolj 30 centov  zakonitih zamudnih obresti, preostali del v višini malo več kot 10 evrov pa je bil strošek opomina. Prav zato smo na Cekinu preverili, ali je obračunavanje tako velikih stroškov sploh zakonsko dovoljeno.

Ker je naš bralec prejel sumljivo visoke stroške opomina, smo na Tržnem inšpektoratu preverili, kolikšno višino lahko opomin maksimalno doseže. V skladu s 27.a členom Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) stroški opomina, ki ga izda podjetje v primeru zamude plačila potrošnika kot pogodbene stranke, ne smejo presegati dejanskih stroškov izdelave in pošiljanja opomina, hkrati pa tudi ne višine zamudnih obresti. V konkretnem primeru bralca to pomeni, da strošek opomina ne bi smel presegati 30 centov, saj so toliko znašale zamudne obresti.

Vseeno pa ostaja neznanka, koliko dejansko stane strošek izdelave in pošiljanje opomina. "Ker se cenik poštnih storitev in stroški za izdelavo opomina spreminjajo, ne obstaja nek cenovni prag, za katerega bi lahko rekli, da je to meja za izdelavo in pošiljanje opomina,“ so nam povedali na eni izmed izterjevalnih agencij.

Hkrati pa Zakon o varstvu potrošnikov določa, da se v primeru zamude pri plačilu s strani potrošnika ne sme dogovoriti uporabe višjih zamudnih obresti, kot jih določa obligacijski zakonik. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti, ki velja za šestmesečno obdobje in velja do 1. julija 2010, znaša 9 odstotkov na letni ravni. V konkretnem primeru našega bralca bi torej to pomenilo, da zamudne obresti ne bi smele presegati 37 centov, kar tudi dejansko niso. Sicer pa lahko izračun zakonitih zakonskih obresti opravite lahko kar sami prek spleta. Če se ne morete prijaviti, lahko preprost izračun opravite tudi na tej povezavi.

Bistvena značilnost zamudnih obresti je torej, da temelj za njihov nastanek predstavlja zakonska določba. Pri tem pa ostaja veliko nerešenih vprašanj glede ročnosti obresti. Pred spremembo zakona je namreč veljalo, da obresti nehajo teči, ko vsota zamudnih in pogodbenih obresti doseže glavnico. Od maja leta 2007 ni več tako, saj so z višino glavnice omejene le pogodbene obresti, medtem ko zamudne zakonite obresti lahko tečejo naprej ne glede na znesek glavnice. To dejansko pomeni, da lahko zamudne obresti presežejo tudi glavnico.

Stroškov opomina podjetje ne more kar določiti!

Kot rečeno, morata biti pri opominu upoštevani obe omejitvi, in sicer omejitev v obliki dejanskih stroškov izdelave in pošiljanja opomina, kot tudi omejitev v višini zamudnih obresti. Če ni tako, lahko podjetje obvestite o napaki in zahtevate povrnitev morebitnih previsoko plačanih stroškov. V primeru kakršnih koli sporov s podjetjem pa se lahko obrnete tudi na Tržni inšpektorat.

Iz neuradnih virov pa smo izvedeli, da v primeru prejetega sumljivo visokega stroška opomina raje plačajte le glavnico brez stroškov opomina, saj v pogostih primerih tako absurdno visok strošek opomina ni izterljiv in gre v primeru plačila kar med izredne prihodke podjetja, ki terja ta dolg. To si lahko razlagamo tudi na ta način, da podjetje že vnaprej ve, da ni zakonske podlage za tovrstno izterjavo opomina, vendar pa vseeno poskusi "s svojo srečo“. Eden izmed poznavalcev v teh krogih nam je namreč povedal, da že dve učinkoviti izterjavi tako visokih opominov nadomestita izpad osmih izterjav, ki ne uspejo.