Pogosto se namreč starši in otroci pri dodelitvi žepnine zelo težko zedinijo o sami višini, kar v večini primerov pripelje do sporov. Prav zato je razumevanje ciljev, zakaj uvesti žepnino, ključno tako za starše kot tudi za otroke.

Od rojstva do sedmega leta

Žepnina za otroke pomeni prvi stik z denarjem, saj jih o tovrstnih rečeh ne učijo v šoli, to jih bodo naučili starši in, ne nazadnje, življenje samo. Odločitev o ravnanju z denarjem se tako iz starša prenese na otroka. Pri tem mora otrok doumeti, da žepnina pomeni denar za nakup želja v omejenem obsegu, zaradi česar mora otrok preudarno in smotrno ravnati z dodeljeno žepnino.

Prav zato je priporočljivo, da starši malim otrokom pred uvedbo žepnine ne kupujejo vseh igrač na otrokov ukaz, ampak jih z motivacijo naučijo, da se nekaterih igrač lahko razveselijo le ob rojstnih dnevih oziroma ob drugih posebnih priložnostih.

V zameno za žepnino pa lahko starši otrokom dodelijo različna domača opravila, kot so denimo pospravljanje svoje sobe, pomoč pri čiščenju stanovanja in podobno. Tako jih naučijo, da nič na svetu ni zastonj. Prav tako je dobro, da starši zahtevajo, da otrok pospravlja svoje igrače, saj se tako nauči, da mu vsaka stvar prinaša tako užitek kot tudi odgovornost.

Od 8 do 14 let – pozdravljena, osnovna šola!

Otroci se, kot rečeno, v osnovni šoli ne učijo o denarju, zato sta vloga in prispevek starša toliko pomembnejša. Vsak starš bi moral svojega otroka spodbujati, da se samostojno odloča in mu pri tem dovoliti, da dela tudi določene napake.

Dobro je, da otroku dopustimo, da si kupi denimo neko stvar v prvi trgovini za 20 evrov in mu nato pokazati, da lahko enako, če ne celo boljšo stvar kupi v drugi ali tretji trgovini še ceneje, ter primerjati prihranek, ki bi s tem nastal in kaj vse bi si lahko otrok za to razliko še privoščil. S spodbujanjem primerjalnega nakupovanja mu boste nakupe v prihodnje zagotovo olajšali.

Glede višine žepnine obstaja nenapisano pravilo, da je mesečna žepnina starost otroka podvojena z 2. Bolj kot sama višina dodeljene žepnine pa je pomembno, da starš določi višino žepnine in pri tem vztraja ne glede na vse čustvene, telesne in druge poskuse otrok za (ne)upravičeni dvig žepnine.

14 in več let – dijak, nato študent naj bo!

Starejši kot so otroci, večje in bolj kompleksne so njihove želje. Ker žepnina preprosto ne zadostuje več za uresničevanje njihovih želja, je nekaj popolnoma običajnega želja po porastu denarnih sredstev.

Najboljši način, da otroku postrežete s pravo lekcijo ravnanja z denarjem je, da ga naučite, kako denar ceniti in zaslužiti. Vsaj tu in tam bo treba, čeprav s težkim srcem, zavrniti njegovo prošnjo in ga usmeriti v opravljanje počitniškega oziroma priložnostnega dela.

Denar, ki ga bo zaslužil sam, bo tako bolj cenil in tudi želje bodo postale bolj racionalne in v obsegu finančnih zmožnosti. Seveda ga lahko denarno stimulirate tudi sami, če namesto vas opravi kakšno dodatno delo, ki ga sicer ne naredi pri domači zadolžitvi oziroma pomoči v gospodinjstvu.

Kako naj starši finančno vzgajajo otroka?

Kjer je volja, je tudi pot. Opazovanje, spodbujanje in razumevanje otrokovih želja je ključnega pomena za finančno vzgojo otrok. Starši morajo opaziti otrokovo zanimanje in mu ob tem izkazovati priznanje.

Tudi takrat, ko otroci naredijo napako, ga morajo psihološko nagraditi in ga usmeriti na prave tirnice. Z neprestanim ukvarjanjem in razlaganjem ter v igro usmerjeno finančno vzgojo bo pojem denar v otrokovih očeh mnogo bolj razumljiv, kakor si lahko sploh zamislite.