Osebe s priznanim statusom mednarodne zaščite (begunci in osebe s subsidiarno zaščito) in osebe z začasno zaščito, priznano na podlagi zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, imajo v Sloveniji prost dostop do trga dela. To pomeni, da so njihove pravice enake, kot jih imajo slovenski državljani. 

"Postopek zaposlitve begunca ali pa osebe z začasno zaščito je enak kot zaposlitev slovenskega državljana. Te osebe za razliko od drugih tujcev iz tretjih držav ne potrebujejo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, ki ga mora sicer pridobiti delodajalec ob njihovi zaposlitvi," je za Cekin pojasnil Robi Modrijan iz Službe za zaposlovanje pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ). 

Čeprav so begunci iz Ukrajine začeli k nam prihajati že kmalu po začetku ruskih napadov, konec februarja, so na zavodu prve prijave v evidenco zaznali šele v zadnjih dneh. V začetku tega tedna so tako zabeležili manj kot pet prijav, je pojasnil generalni direktor zavoda za zaposlovanje Mitja Bobnar. Na priliv iskalcev zaposlitve iz te oblegane države so se sicer začeli intenzivno pripravljati že marca. Na spletu so objavili usmeritve in napotke ter obrazce glede zaposlovanja ukrajinskih državljanov v ukrajinskem jeziku, pripravili pa so še slovarček Prvih 500 po slovensko, ki so ga razdelili na vse območne službe za pomoč državljanom Ukrajine pri učenju slovenskega jezika.

Če se želijo v evidenco brezposelnih v Sloveniji prijaviti razseljene osebe iz Ukrajine, morajo najprej pridobiti status osebe z začasno zaščito. Ta glede na nedavno aktivirani vladni zakon o uvedbi začasne zaščite traja eno leto in se lahko podaljša na največ dvakrat po šest mesecev. Ko jim je priznan ta status, dobijo tudi pravico do prostega dostopa na trg dela, kar pomeni, da se lahko prijavijo na zavodu za zaposlovanje.

Na kaj morajo biti pozorni delodajalci pri zaposlovanju beguncev?

Kar nekaj delodajalcev ima že dlje časa težave s pridobivanjem ustreznega kadra. Na zavodu tako beležijo veliko povpraševanje delodajalcev po tej delovni sili, največ iz dejavnosti gostinstva in turizma. Postopek zaposlitve begunca, ki ima urejen status, je torej povsem enak, kot če bi zaposlili slovenskega državljana. 

Na kaj pa je treba biti pozoren pri zaposlovanju beguncev? "Predvsem na to, da zaposlujejo delavca na prosto delovno mesto, ki ga imajo na voljo. Poleg znanj in izkušenj, potrebnih za zasedbo delovnega mesta, je treba upoštevati tudi splošne značilnosti teh oseb. To pa so: neznanje slovenskega jezika, nepoznavanje slovenskega sistema, šibka socialna mreža, izobrazba in delovne izkušnje so pridobljene v tujini – nekatera znanja so lažje, druga težje prenosljiva na naš trg dela," je izpostavil Modrijan.

Tako kot vse osebe, ki so zaposlene v Sloveniji in imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, so tudi begunci na podlagi sklenjenega delovnega razmerja vključeni v obvezna zavarovanja. To pomeni, da morajo delodajalci zanje plačevati vse prispevke. Begunci, ki se zaposlijo pri nas, pa postanejo davčni zavezanci, šteje se jim pokojninska doba in uživajo iste pravice kot ostali zaposleni. 

Kot pravi Modrijan, trenutno za delodajalce ni nobenih posebnih vzpodbud za zaposlovanje beguncev. "Lahko pa koristijo vse ukrepe aktivne politike zaposlovanja in pod enakimi pogoji, ki so namenjene brezposelnim osebam, prijavljenim v evidenci brezposelnih oseb. Delodajalci iščejo ustrezno usposobljene, motivirane delavce, to pa ni odvisno od narodnosti oziroma statusa begunca," poudarja Modrijan iz ZRSZ. 

Pa lahko delodajalec objavi delovno mesto, na katerega želi zaposliti izključno oziroma prednostno begunce? Ali sploh lahko izrazi takšno željo? "Delodajalci prosto delovno mesto javno objavijo na običajen način, seveda pa morajo biti v postopkih zaposlovanja pozorni na enako obravnavo vseh kandidatk in kandidatov za zaposlitev. Iz tega razloga delovno mesto ne more biti objavljeno z namenom zaposlovanja kandidatov določene narodnosti," so poudarili v ZRSZ. 

Lahko oziroma smiselno pa je, da delodajalec v objavi poudari, da za zasedbo delovnega mesta ne zahteva (dobrega) znanja slovenskega jezika. To je pomembna informacija za iskalce zaposlitve, pravi Modrijan. "Delodajalcu lahko podporo pri iskanju kandidatk in kandidatov iz evidenc Zavoda ponudijo tudi pisarne za delodajalce, ki jih imamo po vsej Sloveniji," je še dodal. 

Kje pa lahko begunci iščejo zaposlitev?

Predstavniki zavoda so že obiskali nastanitvena centra v Logatcu in na Debelem Rtiču, kjer so beguncem podali prve informacije glede razmer na slovenskem trgu dela. V kratkem naj bi vzpostavili tudi informacijsko točko za tujce. Pri tem bodo v kontaktnem centru zagotovili osebe, ki bodo v pomoč pri usmerjanju in podajanju informacij Ukrajincem za lažji prehod na trg dela.

Na zavodu že imajo usposobljene svetovalce za take skupine iskalcev zaposlitve. V primeru beguncev je namreč potreben prilagojen svetovalni proces, saj je že od začetka poudarjen pomen učenja slovenskega jezika in spoznavanja sistema.

In kakšna delovna mesta lahko zasedejo begunci? "V prvi fazi je nabor delovnih mest, kjer je realno pričakovati zaposlitev, omejen na delovna mesta, kjer ni potrebno dobro znanje slovenskega jezika. Osebe se morajo soočiti z dejstvom, da bodo vsaj na začetku težko opravljale delo, kot so ga pred prihodom v Slovenijo. Nekateri poklici so včasih težko prenosljivi iz ene države v drugo," je jasen Modrijan. 

Zavod jih bo sicer prednostno pošiljal na tečaje slovenskega jezika. Državljani tretjih držav, tudi Ukrajine, morajo namreč opraviti izpit iz znanja slovenščine vsaj na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1), in sicer v roku enega leta od prijave v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu. Poleg tega jim bo zavod omogočil še vključitev v poseben tečaj uporabne slovenščine in druge tečaje slovenskega jezika. 

Ob obisku nastanitvenih centrov so na zavodu zaznali dva izziva: da begunci praviloma nimajo dokazil o izobrazbi in da večinoma ne govorijo angleškega jezika. 

"Brez dokumentov formalno vrednotenje izobrazbe, ki ga v Sloveniji opravlja center ENIC NARIC, ni mogoče. Delodajalci za zasedbo delovnih mest pogosto ne zahtevajo potrdil o formalni izobrazbi, razen seveda kadar gre za regulirane poklice ali je raven izobrazbe določena v aktu o sistemizaciji delovnih mest," pravi Modrijan. 

Sicer pa je za begunce, ki so prišli k nam, značilna paleta različnih poklicev. Večinoma gre za ženske in matere, kar pomeni, da bo v primeru njihovega zaposlovanja treba poskrbeti tudi za možnost otroškega varstva.