Do sprejema sedmega protikoronskega zakona (PKP 7) je upokojevanje delavcev urejal Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in po njem delodajalec ni mogel odsloviti zaposlenega zaradi izpolnjevanja pogojev za upokojitev. PKP 7 je omenjeno spremenil in delodajalcem omogoča upokojitev delavca, ki izpolnjuje pogoje tudi brez njegove privolitve. Reprezentativne sindikalne centrale so zato vložile zahtevo za presojo ustavnosti določb sedmega protikoronskega zakona (PKP 7), ki se nanašajo na upokojevanje starejših. Vložile so tudi predlog za njuno začasno zadržanje, saj menijo, da lahko med odločanjem o ustavnosti pride do nepopravljive škode na strani zaposlenih.

"Od 1. januarja 2021 je namreč mogoč odpust delavca, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, brez navajanja razlogov, z odpovednim rokom 60 dni in z odpravnino, kot pripada na primer trajno presežnemu delavcu. Zaposleni dejanskega pravnega varstva sploh nima, razen v primeru, če bo napačen izračun pogojev, ki jih bo uporabil delodajalec. O vsebini odpovedi, četudi bi šlo za šikaniranje, sodišče seveda ne bo presojalo, saj zakon ne predvideva nobene obrazložitve ali navajanja dodatnih razlogov," opozarja predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Lidija Jerkič.

Ministrstvo: Želimo dati priložnost mladim

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti medtem zavračajo očitke o "prisilnem upokojevanju". "Ukrep namreč vsem zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje ob soglasju zaposlenega in delodajalca, omogoča nadaljevanje dela. Nihče in noben ukrep nikomur ne onemogoča ali preprečuje dela. Vsi z izpolnjenimi pogoji, ki bodo želeli ostati delovno aktivni, se bodo tudi lahko na novo zaposlili, tudi pod boljšimi pogoji in na za njih prilagojenih delovnih mestih," so zatrdili. Po njihovih navedbah želijo z ukrepom ustvarjati spodbudne pogoje na trgu dela za čim prejšnji izhod iz krize. "Brez ukrepov, ki smo jih zagotovili na ministrstvu, bi bile razmere na trgu dela še bistveno slabše," so prepričani.

"A že sedaj imamo - kljub vsem ukrepom za ohranitev delovnih mest - za petino višje število brezposelnih mladih v obdobju epidemije. Mlade je že sedaj epidemija hudo prizadela, na kar opozarjajo tudi sami. Pred nami je zelo verjeten scenarij iz leta 2013, ko je zaradi takratne gospodarske krize privedla v največjo stopnjo brezposelnosti mladih do tedaj. To želimo preprečiti, preden bo prepozno. Izjemnega pomena je, da takšen razvoj zajezimo pravi čas in na pravi način, kjer bodo vsi delovno sposobni imeli skozi zagotovljeno delo, boljše možnosti za zagotavljanje lastne socialne varnosti in varnosti svojih družin," so poudarili.

Kako je z odpravninami?

Poglejmo, kako je z odpravninami. Delavec ima ob prekinitvi delovnega razmerja ob odhodu v pokoj pravico do odpravnine ob upokojitvi. Delavec, ki se upokoji in je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, ima pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih plač zaposlenega za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti lahko določa tudi drugačne pogoje in višino odpravnine ob upokojitvi. Novost po PKP 7 je, da lahko delodajalec delavcu, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, brez soglasja delavca odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega poslovnega razloga. V takem primeru ima delavec tudi pravico do odpravnine po 108. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

In čeprav bo delavec, ki ga delodajalec zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev "prisilno upokoji", praviloma prejel višjo odpravnino, so sindikati proti, saj po njihovih opozorilih PKP 7 omogoča diskriminacijo in neustavno enostransko odpoved s strani delodajalca brez obrazložitve. "Ustava določa, da je zaposlitev vsakemu dostopna pod enakimi pogoji. Pod enakimi pogoji lahko seveda vsak tudi izgubi zaposlitev. Zato ima Zakon o delovnih razmerjih že sedaj vrsto odpovednih razlogov, po katerih je delavcu mogoče odpovedati delovno razmerje. To področje ureja tudi mednarodna konvencija o pogojih, ko je delavcu mogoče odpovedati delovno razmerje. Odpovedni razlogi morajo biti utemeljeni (kar niso denimo starost, spol, rasa …), izhajati pa morajo iz sfere delavca ali delodajalca. Na strani delavca bomo tako našli nesposobnost za delo, neizpolnjevanje delovnih obveznosti, kršitev delovnih obveznosti, na strani delodajalca pa je to poslovni razlog, ko delavcu ne more zagotavljati dela ali pa nima dela, za katerega je sklenil delovno razmerje," je razložila Jerkičeva.

Sindikalisti vidijo v možnosti upokojevanja po PKP 7 diskriminacijo, ker je edini zahtevani pogoj za odpoved delovnega razmerja izpolnjevanje pogojev za starostno pokojnino (starost). Nadaljnjo nevarnost pa vidijo v tem, da delavci ne bodo imeli zagotovljene socialne varnosti: upokojeni pri 65 letih in 15 letih zavarovalne dobe ima pravico le do 29,5 odstotka pokojnine. "Dobival bo znesek pod 400 evrov in, ker nima polne delovne dobe, ne bo upravičenec niti do najnižje pokojnine," je opozorila Jerkičeva. Poudarila je, da so odpovedni razlogi že zdaj predvideni v zakonu in da je zaposlenemu mogoče podati "redno in izredno odpoved, odpoved iz poslovnih razlogov, krivdno odpoved, odpoved iz razloga nesposobnosti. Enostransko, sporazumno ali s ponudbo nove pogodbe. Na vsakega od teh načinov je mogoče delavcu odpovedati delovno razmerje, tudi starejšemu delavcu. Samo starejšemu delavcu pa je po novem mogoče odpovedati delovno razmerje zgolj zato, ker je izpolnil pogoje za starostno pokojnino. Brez utemeljitve drugih razlogov. In tej razliki se reče diskriminacija. Diskriminacija na kakršni koli osnovi, tudi starosti, pa je prepovedana," je poudarila Jerkičeva.

Ob vsem se pojavlja vprašanje, ali se bodo delodajalci sploh odločali za možnost odpovedi delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev po PKP 7, ki predvideva višje odpravnine, ali bodo raje čakali, da bodo zaposleni ob nastopitvi pogojev za starostno upokojitev sami odpovedali delovno razmerje. "To je odločitev delodajalca. Težko je predvideti, kako se bodo odzvali. Enako velja tudi za delavca. Morda bo sedaj tudi tisti, ki se je že odločil upokojiti, počakal, da odpoved pride s strani delodajalca. Ko so ukrepi sprejemani "ad hoc" in brez tehtnega razmisleka, se dogajajo takšni paradoksi," se je odzvala Jerkičeva.

Znano je, da delodajalci ukrep podpirajo. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so uvodoma poudarili, da si vsak delodajalec želi ohranjati dobre sodelavce, in zatrdili, da je dragocenih za podjetja večina starejših zaposlenih, ki želijo delati. "Menimo pa, da je treba uravnotežiti pravice delavcev na eni strani in na drugi strani pravice delodajalcev. Ti morajo na neki točki imeti možnost reči, da želijo ali pa ne morejo nadaljevati s konkretnim delovnim razmerjem," so poudarili. Na GZS so bili sicer jasni v podpori ureditvi upokojevanja že v času spreminjanja Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ). "Takrat smo zaradi potrebe po podaljševanju delovne aktivnosti starejših podprli 40-odstotno izplačilo pokojnine zaposlenim, ki ostajajo v rednem delovnem razmerju, čeprav izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Vendar smo izpostavili, da mora imeti možnost tudi delodajalec, da poda soglasje, sicer se bo dogajalo, da bodo ponekod delovna mesta zasedali posamezniki, ki optimirajo svoj zaslužek, do dela pa nimajo več potrebne zavzetosti ali ustreznih kompetenc," so opozorili.

A tedaj ni bilo posluha za njihov predlog. "Sedanja rešitev je zagotovo drugačna, kot bi bila, če bi se lahko socialni partnerji takrat dogovorili, in verjamemo, da je treba poiskati uravnoteženje med obema stranema. Zato pozdravljamo, da je PKP 7 naslovil to problematiko. Ob tem pa se zavedamo tudi, da je vprašanje obveznega upokojevanja v gospodarstvu bistveno manjše kot v javnem. Kako se bo določba sicer konkretizirala, bo pokazala praksa, saj instrument predvideva tudi precej višjo odpravnino, kot v primeru, ko se za upokojitev odloči delavec sam. Konkretno izvajanje določbe pa bo na koncu odvisno od odločitve ustavnega sodišča, ki bo tematiko proučil z vseh vidikov," so dodali.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pozdravljajo ukrep omogočen s PKP 7, "saj je bil delodajalec do sedaj v podrejenem položaju. Po novem pa se bosta tako delavec kot delodajalec odločala, ali bo delavec, ki ima pogoje za starostno upokojitev, še naprej ostal v delovnem razmerju, čeprav gre v večini primerov že sedaj za dogovor o prekinitvi oziroma nadaljevanju delovnega razmerja." Oceno, koliko delodajalcev bo na podlagi PKP 7 odpovedalo delovna razmerja zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pa na tej točki težko dajo. "Treba je poudariti, da si delodajalci želijo obdržati dober kader. Torej bodo tudi starejši delavci lahko delali še naprej, če bodo sami želeli," so zatrdili.

In tudi na ZSSS še ne morejo podati ocene, koliko delodajalcev se bo odločalo za možnost upokojevanja po PKP 7. "So pa po informacijah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje že v januarju za podatke o izpolnjevanju pogojev za upokojitev delodajalci zaprosili za okoli 500 zaposlenih. Strukture ne poznamo. Na podlagi sklepa Sveta zavoda mora Zavod pripraviti analizo učinkov nove določbe na pokojninsko blagajno, v tej analizi bodo verjetno tudi ti podatki, in analiza se pričakuje v februarju. Še enkrat naj ponovimo, da bi premišljena odločitev te podatke že vsebovala v predlogu člena, ki se je spreminjal s PKP 7," je zaključila Jerkičeva.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!