Srečneža iz Ankarana in Ljubljane si bosta razdelila rekordni loto dobitek 1.150.000 evrov. Da si bomo lažje predstavljali, za kakšno vsoto denarja gre: z njim je mogoče dobiti deset dvosobnih stanovanj v Ljubljani oziroma kar manjši blok. Povprečen Slovenec bi za ta denar moral delati več kot sto let.

Kam s tem denarjem?
Alternativ, kam vložiti ta denar, je veliko, od nakupa stanovanja, hiše ali vikenda do nakupa avtomobila ali nakupa umetniškega dela kakšnega priznanega ustvarjalca ... Vendar pa je verjetno že vsak pomislil, da bi denar porabil tako, da mu v življenju ne bi bilo treba več delati. Vprašanje je, ali je milijon za to dovolj, se bosta pa dobitnika vsekakor vprašala, kam naložiti denar, da bo ta "delal" nov denar. Skratka, kam vložiti preostali denar, da bo iz tega čez čas nastalo več denarja. Tudi tukaj je več alternativ. Za nasvet smo vprašali Gregorja Grmeka, upravljavca investicijskih skladov pri Iliriki DZU. Ena od alternativ je po njegovem mnenju, da se denar lako varno plemeniti v banki kot bančni depozit. Obstajajo pa tudi malo bolj tvegane naložbene odločitve, ki so se v preteklosti izkazale za obdobje desetih in več let kot bolj donosne. Ena izmed njih je vlaganje v razpršen portfelj delnic ali pa kar kakšen vzajemni sklad. Za razpršen portfelj delnic običajno štejejo naložbe v vsaj 20–30 različnih vrednostnih papirjev.

Vlagatelj je za vlaganje na daljši rok nagrajen

Če pogledamo zgodovino (za obdobje več kot 130 let), opazimo, da se delniški tečaji v povprečju krepijo za nekaj manj kot 10 odstotkov na leto, medtem ko netvegane obrestne mere le s težavo presežejo pet odstotkov na leto. Ker pa donos delnic ni konstanten, je vlagatelj za dolgoročnejše vlaganje nagrajen. To pomeni, če bi vlagatelj vložil recimo 1.000 evrov za deset let v delnice oziroma bi raje za to obdobje izbral zavetje netvegane obrestne mere, bi z delnicami v tem obdobju (pred obdavčitvijo) ustvaril v povprečju 995 evrov dobička. V drugem primeru pa bi se stanje na računu povečalo le za 412 evrov.

Ob taki količini denarja je zagotovo smiselno za vlaganje najeti strokovnjaka, ne bo pa odveč, če bosta dobitnika evro ali dva namenila kakšnemu davčnemu svetovalcu, ki ju bo obvaroval pred pohlepom države.

In kako je z davkom?

25. marca 2008 je začel veljati zakon o davkih na dobitke pri klasičnih igrah na srečo. Zakon določa, da se dobitek od klasičnih iger na srečo ne obdavči, če je vrednost dobitka manjša od 300 evrov. Pri izplačilu dobitkov nad to vrednostjo se obračuna 15-odstotni davek. Za davčno osnovo se šteje vrednost vsakega posameznega dobitka in ne skupna vrednost večjih dobitkov.