S splošnim naraščanjem števila okužb s covidom-19 narašča tudi število okužb, ki se pojavijo znotraj delovnih organizacij. Ob tem so v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) opozorili na težavo, da je o morebitnem pozitivnem brisu na covid-19 obveščen le zaposleni. "NIJZ ne obvešča delodajalca, pri katerem zaposleni dela. Posledično se dogaja, da delodajalec ne more ustrezno poskrbeti za ostali kolektiv, če sam (okuženi) zaposleni ne obvesti delodajalca oziroma navede vseh stikov ob ugotavljanju epidemiološke slike," pravijo v ZDS.

Poleti pa so delavci opozarjali, da so nekateri delodajalci zaposlene kar sami napotili "v karanteno", ko so se vrnili z dopusta v tujini, pa čeprav niso bili v državah z visokim tveganjem, ali pa če so bili v stiku z okuženim sodelavcem. 

Kdo lahko odredi karanteno?

Predlog za karanteno, torej omejitev gibanja za zdrave osebe, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poda na ministrstvo za zdravje. Ministrstvo pa je tisto, ki odreja karantene in izdaja karantenske odločbe. NIJZ svoj predlog poda na podlagi strokovne ocene visokorizičnih kontaktov, torej za posameznike, ki so bili v tesnem stiku s potrjeno okuženim posameznikom. "Če bi karantene predlagali že na podlagi sumov, bi bile številne organizacije lahko pogosto zaprte, tudi preklicev karanten bi bilo verjetno veliko," opozarjajo na NIJZ.

Epidemiologi so nedavno predlagali skrajšanje obdobja karantene, in sicer ta po novem traja 10, in ne več 14 dni. To obdobje začne teči od zadnjega visokorizičnega stika s pozitivno osebo. Osebe, ki jim je odrejena karantena, prejmejo navodila, naj med 10-dnevno karanteno in še štiri dni po izteku natančno spremljajo svoje zdravstveno stanje. Če se v tem času pojavijo simptomi ali znaki, ki bi lahko kazali na covid-19, pa naj posamezniki, ki jim je bila odrejena karantena, kontaktirajo izbranega oziroma dežurnega zdravnika, ki poda nadaljnja navodila.  

Kaj lahko stori delodajalec, če se v podjetju pojavi primer okužbe?

Po vsem naštetem je torej jasno, da delodajalec delavca ne more napotiti v karanteno. Lahko pa delodajalec delavca iz kakršnegakoli razloga napoti na čakanje na delo doma ali pa na delo od doma. Vendar mu mora ob tem plačati nadomestilo plače v višini 100-odstotne osnove, saj je delodajalec tisti, ki je delavcu dolžan zagotavljati delo. 

"Pojavljajo se primeri, ko delodajalec delavcem, ki so bili v stiku s pozitivnim sodelavcem, odredi čakanje na delo doma. S tem načeloma nimamo težav, saj je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje svojih zaposlenih, mora pa pri tem upoštevati vse obveznosti, ki mu jih nalaga zakonodaja, predvsem glede višine nadomestila, prepovedi enostranskega odrejanja dopusta in podobno, v primeru dela na domu pa tudi vse relevantne določbe, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, delovni čas, povračilo stroškov in podobno," poudarjajo na Zvezi svobodnih sindikatov (ZSSSS).

Delodajalec nima pravice, da delavcu enostransko odredi koriščenje letnega dopusta, saj je dopust pravica delavca, ki se izkorišča glede na potrebe delavca in delovni proces pri delodajalcu. Ima pa delodajalec pravico, da delavcu koriščenje dopusta ne odobri, če delovni proces tega ne omogoča. Ne more pa delavcu enostransko odrediti koriščenja dopusta, če delavec zanj ni zaprosil. 

Kako mora ukrepati delavec ob sumu in potrditvi okužbe ter ob prejemu odločbe o karanteni?

Če epidemiološka služba delavca pošlje v izolacijo zaradi stika z okuženo osebo, mu osebni zdravnik izda bolniški list, pri tem pa kot razlog določi "izolacijo". Zaposleni mora o tem v čim krajšem času obvestiti delodajalca in mu posredovati bolniški list. Če delavec zboli, naj seveda upošteva navodila zdravnika. Odrejen mu bo bolniški stalež, tako kot pri vsaki drugi bolezni.

Po novem Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (peti protikorona paket) pa bo imel vsak zaposleni možnost koriščenja odsotnosti od dela do treh delovnih dni zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika. Zaposleni bo torej po novem lahko ob pojavu simptomov in slabšega počutja ostal doma ter o tem obvestil delodajalca, vendar če bo zaradi bolezni odsoten do največ tri dni, za to ne bo potreboval bolniškega lista. 

Če pa delavec, ki je sicer zdrav, prejme odločbo o karanteni, mora v skladu z zakonodajo odločbo posredovati delodajalcu v roku treh delovnih dni. Na podlagi te odločbe je tudi upravičeno odsoten z dela in prejme določeno nadomestilo plače.

Do kakšnega nadomestila plače so zaposleni upravičeni v primeru karantene?

Višina nadomestila plače delavca v času, ko zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, je v zakonu različno določena glede na okoliščine oziroma razlog odreditve karantene.

Če je zaposlenemu karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo na delovnem mestu, je upravičen do 100-odstotnega nadomestila plače. Če mu je bila karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo zunaj delovnega mesta, je zaposleni upravičen do nadomestila plače v višini, kot je z zakonom o delovnih razmerjih določena za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga oziroma v višini 80 odstotkov osnove.

Od 1. septembra 2020 dalje pa bodo lahko starši uveljavljali tudi 80-odstotno nadomestilo v primeru odsotnosti z dela zaradi varstva otroka zaradi višje sile (karantena otroka).

"V kolikor pa delavcu s strani pristojnega organa ni odrejena karantena, delodajalec pa se iz preventivnih razlogov vseeno odloči, da poda delavcu navodilo, da ostane doma, potem je primerno upoštevati, da delavec ne opravlja dela iz razlogov na strani delodajalca in mu pripada nadomestilo plače v višini, kot jo določa sedmi odstavek 137. člena ZDR-1," so pojasnili na  Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To pomeni, da delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. 

Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače. Izjema je, če se delavec v državo na rdečem seznamu odpravlja zaradi smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrti staršev ali rojstva otroka. V teh primerih mora delavec delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere je razvidno, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi naštetih okoliščin.

Če delavec zaradi karantene ne more opravljati dela in delodajalcu ni posredoval podlage za odsotnost po zakonu o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19, se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, neopravljanje dela brez podlage opravičene odsotnosti pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, so opozorili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Če je delavcu odrejena karantena in lahko delo opravlja od doma, mu delodajalec lahko omogoči delo od doma in za to obdobje prejme polno plačo.