'Vlade so popolnoma nepripravljene na socialne in ekonomske posledice, ki jih bo imela demenca. Gre za največjo zdravstveno in socialno krizo 21-ega stoletja,” trdi Daisy Acosta, predsednica ADI.

V poročilu so sicer združili podatke z britanskega inštituta King's College London Institute of Psychiatry, švedskega inštituta Karolinska in najnovejše podatke o naraščanju demence v Latinski Ameriki, Indiji in na Kitajskem. Alzheimerjeva bolezen je sicer najpogostejša oblika demence. Degenerativna bolezen možganov prizadene spomin, sposobnost mišljenja, nadzorovanje vedenja in skrbi za osnovne življenjske potrebe. 'Alzheimer ni 'normalno stanje' v starosti. Je progresivna, degenerativna bolezen, katere verjetnost se povečuje s starostjo in prav zaradi slednjega se bo število prizadetih konstantno večalo,' pravi Harry Johns.

ADI tako predvideva, da se bo skupaj s staranjem prebivalstva, število bolnikov v dvajsetih letih do leta 2010 povzpelo na 66 milijonov, še dvajset let kasneje, do leta 2050 pa na 115 milijonov, najhuje pa bodo prizadete revnejše države.

Trenutno največ denarja za pomoč bolnikom z demenco namenjata Evropa in ZDA, države v razvoju bodo šok doživele nekaj let kasneje. A pripravljen nanj očitno ni nihče. Do vse bolj perečega problema so se v zakonodaji in posledično s proračunsko pogačo, doslej opredelile le Francija, Avstralija in Velika Britanija.

'Zelo zmotno je, da si politiki pred težavo zatiskajo oči, ali pa da menijo, da se bo težava rešila sama po sebi, saj imajo ti ljudje ali prihranke ali pa sorodnike in prijatelje, ki bodo v starosti poskrbeli za njih. Gre za katastrofo, ki se že dogaja in brez opredelitve, bo v nekaj letih izčrpala zdravstvene blagajne, napolnila domove za starejše in sprožila vprašanje, kam in kako z ljudmi, ki si ne morejo privoščiti zahtevne in zelo specifične odkrbe. Skrb za dementnega starostnika se namreč izjemno razlikuje od skrbi za starostnika,' še opozarja Johns.