Klavdija Verlak je coach za osebni razvoj. Bralci naše spletne strani Cekin.si jo že dobro poznate, saj z nami deli nasvete o odnosih na delovnem mestu. Tokrat smo jo prosili, naj nam predstavi, kako se v času epidemije sooča z izolacijo in delom od doma ter kako s strahom in stresom. Na koncu pogovora je še podala nekaj nasvetov vsem, ki jim izolacija povzroča težave.

Kako se trenutno spopadaš s samoizolacijo?

Ko pomislim na vse tiste, ki živijo v milijonskih mestih in dejansko ne smejo zapustiti svojih stanovanj, razen takrat, ko res morajo v trgovino, si mislim, da mi res ni nič hudega. Lahko gremo ven, dovolj smo majhni, da lahko vsak najde svoj delček polja, travnika ali gozda in se sprehodi in nadiha svežega zraka. Nič mi ne manjka. Kljub temu pa se vsake toliko zbudim zjutraj tečna in naveličana ter si želim, da se to stanje že zaključi. Pogrešam svobodo gibanja, srečanja z ljudmi v živo, ne preko računalnika ali telefona. Pa jaz imam še srečo, da imam vsaj psa, ki mi dela družbo. Nekateri, ki živijo sami, so res sami. Kako se spopadam s samoizolacijo? V večini dni dobro. Navajena sem biti sama in rada sem sama s seboj. Ob dnevih, ko pa nisem dobro, pa me prevzame osamljenost. V takih trenutkih sem hvaležna, da sem se naučila, kako se "spopasti" z negativnimi čustvi, si jih priznati in iti naprej.

Kako si organizirala delo od doma?

Delo od doma poteka skoraj normalno. Sestanke, ki bi morali biti v živo, smo prestavili na splet. Hvala bogu za vso tehnologijo, ki nam to omogoča.

Kot podjetnici mi je ogromno stvari odpadlo. Iz danes na jutri sem ostala praktično brez dela. Kar je težko sprejeti in te navda s strahom, kaj bo.

Po par urah preživetih v strahu in paniki sem se odločila, da tako ne bo šlo. Vse ni tako slabo. Plus dobila sem čas, da končno premaknem iz mrtve točke stvari, ki jih že dolgo hočem narediti, pa ni bilo nikoli časa ali pa pravega zagona. Zdaj čas torej imam.

Življenje sem si organizirala po urniku, ki se ga poskušam čim bolj držati. Vstajam zgodaj, meditiram, grem ven z Maxi, delam, se javim v živo na Facebook, grem ven za eno uro, si skuham kosilo, ga pojem v miru in potem še malo delam. Ugotavljam, da sem v teh dneh veliko bolj utrujena, kot bi bila sicer. Psiha naredi svoje. Zato grem zgodaj spat in se pred spanjem sproščam. Res pa je, da živim sama. V teh časih ne vem, ali je to prednost ali manko.

Kaj te v teh trenutkih spravlja v največji stres?

Zagotovo to, da se z ljudmi ne morem dobiti v živo. Pogrešam človeško družbo v živo. Obisk trgovin je duhamoren. Tišina in resnost ljudi sta grozljivi. Na trenutke občutek žalosti, da se je svet, kot ga poznamo, končal in da se zdaj sestavlja nova realnost. Za to pa ne vem, kakšna bo. To je včasih prav tako stresno.

Kako ga premaguješ?

Stres premagujem z meditacijo, zavestnim usmerjanjem misli tja, kjer ni drame. Priznam si občutke in jih sprejmem, dovolim si nekaj časa biti v njih in potem grem naprej.

Kako je to videti?

Ko me pograbi strah, si ga dovolim čutiti – pri srcu me stisne, vzame mi dah, pokrči me v križu in stisne čelo. Če bi ga zanikala, bi si delala škodo. Ko ga začutim, ga prediham. To pomeni, globok vdih in izdih, dokler se napetost v telesu ne sprosti. Dam si 5 minut zanj. Ko se smilim sama sebi, ravno tako. 5 minut maksimalno v samopomilovanju, potem pa konec. Potem je potrebno nekaj narediti. Se fizično premakniti. Zato je pomembno, da si dan osmislim in da delam na stvareh, ki me veselijo ali pa na tistih, ki sem se jih izogibala in enkrat morajo biti narejene. V strahu, smiljenju sami sebi, lahko preživim dneve in dneve. Ampak nič ne bo drugače, razen da se bom počutila slabo. Ne morem vplivati na virus, lahko pa vplivam nase. S tem, da se držim navodil, da ga ne širim in s tem, da ne širim virusa strahu in negativnih misli v sebi in okrog sebe.

Novice pogledam enkrat na dan, še najraje jih spremljam preko portala, ki mu zaupam. Tam izvem vse, kar moram, brez drame in strašenja.

Delam – tako se zaposlim in dam dnevu smisel. Samo posedanje me nervira in postanem zelo negativna.

Izobražujem se. Ogromno sem se naučila o spletnem marketingu in vseh orodjih, ki jih lahko uporabiš za razvoj posla preko spleta. YouTube je poln zelo praktičnih nasvetov, ki so brezplačni. Samo poiskati jih je treba.

Veliko kuham: iščem recepte in si vzamem čas za pripravo jedi. Poslušam glasbo, ki me sprošča.

Družim se z ljudmi, ki so kreativni in pozitivni. Udeležujem se kreativnih srečanj s podjetniki, ki kot jaz, iščejo rešitve za čas po krizi. Seveda druženja in srečanja potekajo preko spleta! Živeli bomo tudi po koroni, resda drugače, ampak bomo. Ta čas si želim dočakati zdrava in pripravljena dati od sebe, kar lahko.

Kaj bi svetovala ljudem, ki jim izolacija povzroča težave?

Osmislite si dan. Naredite si urnik in se ga držite. Urnik si zastavite tako, da se bodo vaše aktivnosti spremenile tako hitro, kot vam misli pobegnejo v negativo. Torej, vsakič, ko se ujamete, da se smilite sami sebi, da vas je strah, vstanite in se premaknite.

Če vas je doma več, se prav tako držite urnika. Pogovarjajte se. Pojdite ven. Poskusite se smejati čim več.

Na socialnih medijih ne glejte negativnih novic in komentarjev glede trenutne situacije. Facebook vam bo v vaš "feed" ponujal take novice, kot jih običajno gledate. Če boste iskali zabavne poste, jih boste tudi prejemali. Če pa bodo negativni, boste z njimi zasuti. Ampak še vedno vi odločate, kaj boste kliknili.

Delajte na sebi. Začne se s tem, da nadzorujete, kaj boste brali, klikali, gledali. Izberite zavestno. Meditirajte. Ogromno vsega je na spletu brezplačno.

Obvladujte svoja čustva. Ne si zanikati svojih čustev, pa tudi ne se jih oklepati. Če čutite strah, paniko, brezup, si jih dovolite čutiti, ampak ne preživljajte celih dni v njih. Preberite nasvete, kako se spopasti s tem. Jaz se tako, da jih prediham in se zamotim z na primer kuhanjem. Ko kuham, sem cela zraven. Ne mečem stvari v lonec in poleg razmišljam o grozi, ki se dogaja. Če mi gre težko od rok, si prižgem glasbo, ne poročil. Zaplešem zraven. Pojem. Vaših občutkov nihče ne more spremeniti. Žal ali na srečo je tako, da smo za svoje občutke sami odgovorni.

Izobražujte se. Naučite se vsak dan nekaj novega. Na spletu se da najti veliko stvari, ne samo negativnih novic. Srečo imamo, da smo se v izolaciji znašli v času, ko imamo dostop do vsega. In to srečo imamo, da lahko sami izbiramo, do česa bomo dostopali.