Živilska industrija je velika, zneski, ki jih obrača, milijardni. Kot vsi drugi poslovneži tudi v tej branži večina razmišlja, kako do velikega zaslužka s čim manj stroški. Tudi na račun kakovosti sestavin. Le da je nekoliko drugače, ali varčujete pri kakovostnih sestavinah keramičnih ploščic ali pri hrani. Igranje s sestavinami je namreč igranje z zdravjem in celo življenjem ljudi.

Kljub številnim testom, ki jih predpisujejo evropska ali nacionalne zakonodaje znotraj Evropske unije, pa proizvajalcem in trgovcem vedno uspe najti 'luknje' v zakonih, da lahko poceni ali pa drago prodajajo živila, ki si takšnega naziva niti ne zaslužijo. Ali pa so celo zakoni napisani tako, da je na primer za čokoladni puding dovolj, da vsebuje le odstotek kakava, ostalo pa opravijo arome in barvila.

Nemška študija 1600 živil je razkrila šokantne podatke o tem, kaj pravzaprav jemo.

Brez konzervansov in ojačevalcev okusa
Vsaj uradnih ne. Test je namreč pokazal, da marsikateri proizvajalec kljub takšnemu napisu, dodaja tudi tovrstne dodatke, le tiste, za katere (še) ni zakonsko določeno, da jih mora navesti na etiketi. Čemu torej sploh še verjeti? Kupujte nepredelana živila, menijo avtorji študije, saj se na trgu neprestano pojavlja več in več nepreverjenih nadomestkov tako za sestavine kot za konzervanse in ojačevalce okusa, zakonodaja pa je nad proizvajalci že zdavnaj izgubila nadzor.

Raziskovalci so namreč testirali 151 živil, katerih etikete so obljubljale nič ojačevalcev okusa. Klasičnih res ni bilo, so pa v 92 odstotkih živil našli verzijo glutamata, ki prav tako ojača okus in povzroča debelost!

Manjša embalaža, višja cena
Nazadnje so v EU pri tem odkrili proizvajalce čipsa Pringles, ki so 200 gramsko embalažo, ki je stala 1,59 €, nadomestili z embalažo, ki vsebuje 165 gramov čipsa in stane 1,99 €. Cilj takšnih 'miniaturnih' podražitev naj bi bil kupca prepričati, da podražitev ni bila 'tako velika', saj  zmanjšanja vsebine namreč večina ne opazi.

Pozor, ponaredki!

Če je živilo videti kot na primer klobasa, še ne pomeni, da to v resnici tudi je. Smo vas zmedli? Proizvajalci tega na embalažo sicer res ne pišejo z velikimi tiskanimi črkami, pa vendar. Šunka za pico pogosto ni šunka, ampak mešanica koščkov mesa in velike količine sojinih beljakovin, ki jih povezuje močno gostilo.

Raziskovalci so med produkti našli tudi ovčji sir, ki ni imel z ovcami čisto nobene zveze, saj v njem ni bilo niti kapljice ovčjega mleka. Namesto tega pa so bili voda, kravje mleko, poceni rastlinska maščoba in nekaj dodatkov.

Imate radi japonsko hrano? Potem najbrž poznate vasabi. Le da tisti v trgovini včasih nima kaj dosti opraviti z japonskim originalom, ker je sestavljen iz koncentrata alg, ojačevalcev okusa in barvil.

Ribje palčke … Ponavadi ne vsebujejo 100 odstotkov rib, kajne. No, včasih je je le za vzorec. Zato pa veliko gostil, beljakovin, ojačevalcev okusa, barvil in arom.

Naravno!
Kaj natančno pa je to? Znamki 'eko' in 'bio' sta zaščiteni in pred uporabo terjata natančne analize in izpolnjevanje številnih zahtev. Izraz naravno pa je trenutno še v prosti uporabi. Tudi izraz 'Natur pur' ne zagotavlja kakšnih visokih standardov. Gre pa za dva izraza, ki se na embalažah pojavljata vse pogosteje! Kljub temu da nato v živilih najdemo arome, ojačevalce okusa ...

Veliiiiiiko sadja!
Pisane embalaže z velikimi sadeži mamijo kupce. Poglejte na etiketo in videli boste, da ga je v resnici v izdelku le malo, saj ga nadomeščajo arome. Najboljši primer so sadni jogurti, kjer je na embalaži veliko zrelih jagod, v embalaži jih je le za vzorec, vonj in okus, ki se na etiketi imenujeta 'naravna aroma', pa nista pridobljena iz sadežev, ampak s pomočjo encimov. Tudi osvežilne pijače kljub drugačnim sličicam na embalaži večinoma namesto dodatka naravnih sokov vsebujejo le arome.

Nekaj absurdov prehrambene industrije, ki seveda ne veljajo za vsa živila in vse proizvajalce in vse države, a puščajo (preveč) ohlapne meje.

Čokoladni puding: da ga lahko proizvajalec tako poimenuje, je dovolj, da je med sestavinami le odstotek kakava.

Jetrni sir: ni nujno, da sploh vsebuje 'prava' jetra.

Ribja solata. Dovolj je, da vsebuje 20 odstotkov ribe, torej je 80 odstotkov lahko kakšnega drugega mesa ali česar koli že.

Presenetljivo razočaranje? Ni nujno, da smetanova torta vsebuje 'pravo' smetano. Raznovrstni nadomestki bodo čisto dovolj.

Dobri ali najboljši? Medenjaki naj bi vsebovali 25 odstotkov mandljev. Da je strošek izdelave nižji, proizvajalci ta odstotek nižajo. Realnost je okoli 10 odstotkov.

Izdelek vsebuje sadni nadev. Odlično! Le, da ni nujno, da je v njem kaj sadja, dovolj so arome.

Krompirjeva solata … lahko bi vsebovala le 25 odstotkov krompirja.