Knjižnice so bile med epidemijo novega koronavirusa zaprte skoraj dva meseca. Vmes so bili zaposleni lahko doma na čakanju, lahko so koristili viške ur ali porabili lanski dopust, pa tudi delali so od doma. Obenem so imeli organizirano dežurstvo v knjižnici, med katerim so dvigovali telefone, urejali nujna administrativna dela, sprejemali pošiljke in sčasoma tudi začeli pošiljati naročeno gradivo po pošti ali ga tudi dostavljati na dom. Redno zaposlenih niso odpuščali, ponekod so zmanjšali pomoč preko javnih del.

Po več kanalih obveščali uporabnike, naj vrnejo izposojeno gradivo

V času zaprtja niso zaračunavali zamudnin. Po vnovičnem odprtju pa so začeli postopoma obveščati uporabnike, naj vrnejo "zapadle" knjige, sicer bodo morali plačati. Uporabnica je denimo v začetku junija prejela mail knjižnice, naj vrne izposojene knjige, ker zamuja že več dni. Dan po prejemu maila je želela vrniti knjige in ob prihodu v knjižnico so ji želeli zaračunati zamudnino. Vložila je pritožbo, saj je knjige želela vrniti dan po prejemu maila, saj, kot trdi, prej ni vedela, da ji teče zamudnina. Napisala je ugovor in dogovorili so se za znižano plačilo.

V slovenskih knjižnicah se sicer zamudnine gibljejo od 10 do 30 centov na dan za knjigo, več so praviloma za neknjižno gradivo, kot so denimo zgoščenke. Dnevna zamudnina teče za vsak izvod posebej in čeprav velika večina uporabnikov vestno vrača izposojeno, je vseeno po več tisoč evrov skupno neporavnanih obveznosti. Zamudnike sicer večkrat opomnijo in lahko se dogovorijo tudi za odlog dolga, obročno odplačevanje ali odpis, če niso zmožni plačati. Če ni drugega dogovora in če opomini ne zaležejo, sledi izterjava.

Knjižnice so začele povečini zaračunavati zamudnine nekaj dni po vnovičnem odprtju v prvi polovici maja, o čemer so obveščale uporabnike po spletu, družabnih omrežjih, lokalnih medijih in naročnike tudi po elektronski pošti ali po sporočilih SMS. V Kranju so zamudnine denimo mirovale od 16. marca in jih niso zaračunavali vse do 1. junija. Uporabnike so obveščali preko spletne strani, socialnih omrežij in v knjižnici. "Sredi junija smo po pošti opomnili uporabnike, da je zdaj čas, da vrnejo knjige. Tako kot običajno smo ob prošnji za upravičen odlog ali odpis zamudnine to tudi storili," je razložila direktorica Breda Karun. Po vnovičnem odprtju sicer niso zaznali porasta števila zamudnikov. "Ni bilo pretirane razlike, saj se zamudnine skoraj tri mesece niso obračunavale. Pomeni pa to velik izpad dohodka za knjižnico," je opozorila.

V slovenjgraški knjižnici niso zaračunavali zamudnin do 31. maja in takrat niso pošiljali opominov. Vnovič so jih začeli zaračunavati s 1. junijem, ko so začeli tudi obveščati uporabnike po ustaljeni praksi – s pošiljanjem opominov, pa tudi na spletni strani in na družabnih omrežjih. Po besedah direktorice Drage Ropič niso imeli pritožb zaradi zamudnin, "če pa že, smo se uspeli vse pogovoriti in urediti". Sicer je bilo precej zamudnin po vnovičnem odprtju v primerjavi s prejšnjimi meseci – okoli 300 prvih opominov, ki jih sicer izstavijo po sedmih dneh zamude, je bilo tokrat po epidemiji, sicer pa je običajna številka med 10 in 15 dnevno.

Osrednjo knjižnico Celje so znova odprli 4. maja in zamudnine so pričele teči po 20. maju, "kar pomeni, da smo tolerančni rok podaljšali še za več kot 14 dni". Po njihovih navedbah niso zaznali povečanja pritožb. "Za vse  gradivo, ki mu je rok potekel med zaprtjem ali še 14 dni po odprtju, ni bilo zamudnin. V tem času nismo zaznali večjega števila opominov, saj smo se trudili člane pravočasno obvestiti, kdaj in kako prične ponovno teči zamudnina", so sporočili. V Mariboru do konca maja niso tekle zamudnine in niso pošiljali opominov; znova so začeli z zaračunavanjem 1. junija. "Pritožbe uporabnikov smo obravnavali ažurno in z veliko razumevanja do težkih situacij, v katerih so se znašli naši uporabniki," so poudarili. Prihodki od zamudnin so se junija v primerjavi z lanskim obdobjem sicer nekoliko povečali, so dodali. 

V Knjižnici Koper so zamudnine mirovale do 31. maja, dodatno pa so omogočili oprostitev plačil še vsem zamudnikom, ki so prinesli gradivo v prvem tednu junija. Obveščali so po več kanalih, a so vseeno prejeli nekaj pritožb na račun zamudnin. Vsak primer so nato obravnavali posamično in prilagodili morebitne sankcije, so sporočili. Opazili so tudi, da je bilo zamudnin sicer po odprtju nekoliko več kot običajno. V novomeški knjižnici so začeli zamudnine znova obračunavati 23. maja. Obveščali so po spletu, e-novicah, po lokalnih medijih in niso opazili niti porasta zamudnin niti bistvenega porasta števila pritožb. So pa uporabnikom za polovico ali več znižali zneske zamudnin, če so oddali vlogo za odpis ali delni odpis terjatev zaradi situacije, povezane z epidemijo. Po novem pa so v rok izposoje dodali tri dodatne dneve, ko morajo biti vrnjene knjige v karanteni, tako da trenutno rok izposoje znaša 24 in ne 21 dni kot običajno.

Počasi vnovič v vsaj približno stare tirnice

Delo v knjižnicah se medtem vrača v ustaljene tirnice, čeprav opažajo, da ni večjega navala pri obisku. Uporabniki so še vedno zelo previdni in obiščejo knjižnico, če je res nujno. Vstopajo z zaščitno masko, si razkužijo roke, upoštevati morajo varnostno razdaljo. Večinoma vračajo knjige in si manj izposojajo. V knjižnici se več ne zadržujejo kot poprej. Dovoljen jim je dostop do polic s knjigami, večinoma ne smejo uporabljati računalnikov in prebirati časopisja. Vrnjeno gradivo morajo odložiti na točno določeno mesto, kjer ostane v karanteni vsaj za 72 ur. Tudi zaposleni morajo nositi maske, dodatno morajo razkuževati vrnjeno gradivo ter skrbeti za razkuževanje in prezračevanje knjižničnih prostorov. Odpovedane ali vsaj omejene so prireditve in druge dejavnosti, večjo pozornost posvečajo spletnim dogodkom ter promociji elektronskih virov in knjig. Več je naročil po spletu in dostav na dom, v času dopustov precej naročajo poletno branje.

V času epidemije se je izkazala pomembnost spleta in zmožnost delovanja na daljavo. Ogromen porast je bil pri dostopu do gradiva na spletu. V celem letu 2019 je bilo recimo v spletni knjižnici Biblos zabeleženih 98.000 izposoj, le v času dvomesečne karantene pa smo si izposodili kar 90.000 e-knjig. Uporabniki celjske knjižnice so si denimo februarja izposodili okrog 300, marca pa že 1600, aprila pa kar rekordnih 2791 izvodov. V Mariborski knjižnici sta bila izjemna obisk spletnega mesta in uporaba elektronskih virov, izposoja e-knjig je poskočila kar za 800 odstotkov – med 12. marcem in 1. junijem so si uporabniki izposodili 7499, v enakem obdobju lanskega leta pa 938 e-enot. Uporaba koprske virtualne knjižnice se je med zaprtjem povečala za skoraj desetkrat. V zbirki Biblos so v prvi polovici marca zaznali 151 izposojenih e-knjig, v drugi polovici meseca pa že 1400 izposoj.

Med epidemijo so še okrepili virtualno knjižnico. Knjižnice so omogočile brezplačen vpis in tako pridobile ogromno novih članov. Nekaj izposoj je bilo seveda na račun gradiva za šolanje na daljavo, a visoke številke pričajo, da Slovenci radi beremo in da novi koronavirus ne ustavi ne gorečih bralcev ne knjižničarjev. 

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!