Spletna stran CNN je objavila podatek, da bi lahko kolaps letalskega prometa po svetu izbrisal kar 46 milijonov delovnih mest. V tej panogi je po svetu zaposlenih okoli 88 milijonov delovnih mest, kar pomeni, da bi brez dela ostalo več kot polovica zaposlenih. 

Gre za velikanski udarec, ki bi pustil katastrofalne posledice - tako na posameznikih, njihovih družinah, družbi in v sektorju letalskega prometa. 

Analize sicer kažejo, da se ta sektor ne bo opomogel vsaj do leta 2024. Takrat bi lahko znova odprli delovna mesta in znova zaposlovali. A tudi takrat, ko se bo letalski promet začel pobirati, napredek ne bo tako hiter, kot bi si mnogi želeli. 

Letalski prevozniki se odločajo tudi, da dober kader, ki ga je težko dobiti in izučiti, zadržijo tako, da jim nižajo plače. Ta opcija se jim zdi bolj sprejemljiva kot pa samo odpuščanje. A tudi s tem imajo velike stroške, saj se je promet drastično zmanjšal, dohodkov ni. Nekoč so zaposleni v letalskem prometu dobro služili, sedaj pa so pred totalnim propadom. 

Seveda je to povezano tudi z delovnim mesti v turizmu, ki prav tako trpi zaradi pandemije novega koronavirusa. Pred pandemijo je okoli 58 odstotkov turistov na svoje izbrane turistične destinacije potovalo z letali, sedaj tega ni oz. se gosti odločajo za počitnice v domovini ali pa jih odpovedujejo in čakajo na boljše in primernejše čase.