Po ocenah projekta Cost of War (Cena vojne) je afganistanska misija v 20 letih samo ZDA stala okoli 2,26 trilijona dolarjev (okoli 1,93 trilijona evrov). Večino teh stroškov, 933 milijard dolarjev (847 milijarde evrov), je predstavljal proračun za vojaške aktivnosti ameriškega obrambnega ministrstva. 

V programe rekonstrukcije Afganistana so ZDA vložile še okoli 144 milijard dolarjev (122,8 milijarde evrov). Poleg tega pa je šlo še 296 milijard dolarjev (252,5 milijarde evrov) za zdravstveno in invalidsko oskrbo veteranov vojne v Afganistanu. Ameriške oblasti so se za financiranje vojne v Afganistanu ves čas zadolževale in zgolj obresti na posojila so znašale okoli 530 milijard dolarjev (452,1 milijarde evrov). 

V te številke pa niso vključeni številni drugi stroški, kot so stroški za doživljenjsko oskrbo veteranov ali prihodnje obresti, ki jih bodo ZDA še naprej plačevale za dolgove, ki so nastali v povezavi s to vojno. 

Stroški Nato članic

Medtem ko se vse od talibanskega prevzema oblasti v Afganistanu o ocenah stroškov ZDA na veliko govori, pa je podatke o tem, kakšni so bili stroški Severnoatlantske pogodbene organizacije oziroma zveze Nato, težje izbrskati. Predvsem zato, ker so odvisni od posamezne države članice Nata.

Združeno kraljestvo naj bi denimo med leti 2002 in 2014 za vojno v Afganistanu zapravilo okoli 22,2 milijarde funtov (25,9 milijarde evrov). A to je le del finančnih stroškov. Analitik Frank Ledwidge z Univerze v Portsmouthu je izračunal, da je Združeno kraljestvo do leta 2013 pravzaprav zapravilo okoli 37 milijard funtov (43,2 milijarde evrov), kar je precej več, kot kažejo uradne številke. Po njegovih ocenah je končni račun že presegel 38–39 milijard funtov (44,4–45,5 milijarde evrov).

Nemčija, ki je po ZDA v Afganistan napotila daleč največ svojih vojakov, je po nekaterih ocenah za to v dveh desetletjih zapravila med 26 in 47 milijard evrov. 

Kljub temu da se zavezniške sile umikajo iz Afganistana, pa so se ZDA in Nato zavezale, da bodo do leta 2024 afganistanskim varnostnim silam zagotovile še okoli štiri milijarde dolarjev (3,41 milijarde evrov) na leto. Nato pa je samo letos v Afganistan poslal za okoli 72 milijonov dolarjev (61,37 milijona evrov) vojaškega orožja in opreme. 

Koliko so znašali stroški Slovenije?

Na ministrstvo za obrambo (MORS) smo se obrnili z vprašanjem, koliko je vojna v Afganistanu bremenila slovenski proračun. Kot so nam pojasnili, so stroški za celotno obdobje operativnega delovanja Slovenske vojske v mednarodnih operacijah v Afganistanu znašali približno 50 milijonov evrov. "Večinski del teh stroškov je bil namenjen za plače pripadnikov Slovenske vojske," so pojasnili v Službi za strateško komuniciranje pri MORS.

To pa seveda niso vsi stroški. Slovenija je bila aktivna tudi pri zagotavljanju finančne podpore afganistanskim nacionalnim obrambnim in varnostnim silam prek vplačil v Skrbniški sklad za Afganistansko nacionalno vojsko (ANA TF – Afghan National Army Trust Fund). Sklad se je oblikoval po uradni razglasitvi konca vojne v Afganistanu, torej po letu 2014. 

"Načrtovano je bilo vplačevanje do 2024, kar je bilo sprejeto na ravni predstavnikov držav in vlad na Vrhu Nata v Bruslju 2018. Republika Slovenija je tako v Skrbniški sklad za Afganistansko nacionalno vojsko v obdobju od leta 2015 do leta 2017 prispevala skupno 1,5 milijona USD (1,28 milijona evrov) ter v obdobju od leta 2018 do leta 2020 skupno 2,25 milijona USD (1,92 milijona evrov)," so pojasnili na MORS. 

Skupno je torej Slovenijo sodelovanje v vojaški misiji zveze Nato v Afganistanu stalo 53,2 milijona evrov. 

Republika Slovenija pa je poleg tega v celoti financirala tudi 60 projektov, v skupni vrednosti več kot 320.300 evrov, ki so jih slovenski strokovnjaki v Afganistanu izvajali med leti 2008 in 2014. Šlo je za sodelovanje s civilnimi funkcionalnimi strokovnjaki v operaciji ISAF v Afganistanu, ki so izvajali projekte na področjih razvoja visokošolskega izobraževanja, veterine, lepih umetnosti, šolstva, zdravstva ter opolnomočenja žensk. 

Med vidnejšimi projekti je bilo sodelovanje s Fakulteto lepih umetnosti v Heratu, v okviru katerega je RS izbranim študentom in profesorjem omogočila izobraževanje v Sloveniji in jim donirala študijski material (knjige, material za praktično delo). V provinci Herat so izvedli projekt cepljenja živali, pri čemer sta veterinarja iz Slovenije učila lokalne veterinarje o pravilni uporabi cepiv. Slovenija je nabavila cepiva in krila stroške najema dveh mobilnih veterinarskih postaj, s katerimi so lokalni veterinarji cepili živali na terenu. Med projekti je bil tudi projekt zagotovitve sončnih celic za Zdravstveni center Karokh, s katerim smo zdravstvenim delavcem omogočili delo v nočni izmeni in uporabo laboratorija, ter številni drugi.

Tukaj pa je še donacija orožja afganistanskim varnostnim silam. Slovenija jim je, tako kot tudi druge zavezniške in partnerske države, donirala orožje in opremo. V obdobju med leti 2002 in 2011 so afganistanskim silam donirali lahko pehotno orožje v vrednosti 7.619.400 evrov. Šlo je za orožje, ki je bilo izločeno iz redne uporabe Slovenske vojske. 

Če torej te stroške prištejemo, je Slovenija za vojaško misijo v Afganistanu "zapravila" več kot 60 milijonov evrov. 

Prvi pripadniki SV so v operaciji ISAF naloge prevzeli marca 2004. Do 31. decembra 2014 je v Afganistanu delovalo 1273 pripadnikov SV. V 11 letih je 21 slovenskih kontingentov opravljalo različne naloge (izvidovanje leta 2004, varovanje od leta 2005, mentoriranje od leta 2010, svetovanje od leta 2012 in specialno delovanje zadnje leto).

Pripadniki zadnjega, 13. slovenskega kontingenta v svetovalni misiji Nata Odločna podpora (Resolute Support Mission oz. RSM) v Afganistanu so se v domovino vrnili 20. maja 2021. Sklep vlade o zaključku sodelovanja pripadnikov Slovenske vojske (SV) v RSM je bil sprejet 8. julija 2021, s tem pa se je zaključilo tudi sodelovanje pripadnikov SV v tej misiji v Afganistanu.