Ko se zaposlite, s podjetjem sklenete pogodbo, v kateri so nanizane osnovne informacije o vaših zadolžitvah, vrsti oziroma dolžini zaposlitve, pa tudi obveznosti delodajalca do vas. A ko pride do odpovedi pogodbe, je dobro, da poznate tudi pravice, ki morda niso zapisane v pogodbi, kljub temu pa pripadajo vsakemu zaposlenemu. Če izgubite službo, ste pogosto upravičeni do odpravnine, čeprav vam bo morda delodajalec to skušal zamolčati. Preverili smo, kdaj in koliko odpravnine vam pripada.

Odpravnina pripada vsem delavcem, s katerimi delodajalec prekine poslovno sodelovanje – iz poslovnih razlogov in iz razloga nesposobnosti. Pa tudi delavcem, ki sami prekinejo poslovanje, ker delodajalec ni spoštoval pogodbe – torej, če delavec poda izredno odpoved.

Delavec ima pravico do odpravnine tudi, če je podjetje v postopku likvidacije ali stečaja. Pripada mu tudi, če poda odpoved v primeru spremembe delodajalca, če se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšajo pravice iz pogodbe oziroma se bistveno spremenijo pogoji dela pri prevzemniku. "Delavci imajo pravico do odpravnine tudi ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vendar zakon nekoliko drugače ureja njeno višino in pogoje za pridobitev te pravice. Zakon o delovnih razmerjih ureja tudi pravico do odpravnine ob upokojitvi, ki pripada delavcu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če se upokoji," pravijo na Ministrstvu za delo.

Pozor: če vam je bila ob redni odpovedi (iz razloga nesposobnosti ali iz poslovnega razloga) ponujena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, vam lahko pravica do odpravnine v določenih primerih preneha. 

Kako izračunati odpravnino?

Visoke odpravnine, o katerih slišimo, ko odstavijo kakšnega direktorja, nam posredno razkrijejo, kakšne so bile njihove plače. Toda višina odpravnine ni odvisna le od povprečne mesečne plače, pač pa tudi od trajanja zaposlitve pri delodajalcu (pri tem se upošteva tudi delovna doba pri njegovih pravnih prednikih).

Kot osnova za izračun odpravnine se vzame povprečna bruto mesečna plača, ki jo je delavec prejemal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Nato pa se pomnoži z vsakim letom dela. Formula za izračun odpravnine je takšna:

- če je bil delavec pri delodajalcu zaposlen od enega do 10 let: 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu;

- če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu od 10 do 20 let: 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu;

- če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let: 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.

Sicer pa po zakonu višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove, razen če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Čeprav načeloma velja, da za delavca vedno šteje najbolj ugodna možnost, je lahko odpravnina izjemoma tudi nižja od zakonsko določene: "V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu."

Kaj storiti, če vam delodajalec ne izplača odpravnine, ki vam pripada? Če se to zgodi, naj delavec delodajalca najprej pisno opomni na njegovo obveznost. Če to ne zaleže in delodajalec še naprej krši to obveznost, lahko delavec takšnega delodajalca prijavi na inšpektorat za delo oziroma proti delodajalcu vloži tožbo na delovnem sodišču. V primeru, da ima delavec plačilno listo, kjer je prikazana in obračunana odpravnina, ki pa ni bila izplačana, lahko vloži neposredno izvršbo na podlagi tega dokumenta.

Kaj pa je z letnim dopustom ob izgubi službe?

Ko delavec dobi ali poda odpoved oziroma se mu izteče pogodba za določen čas, se lahko zgodi, da mu ostane še nekaj neizkoriščenega letnega dopusta. Ponavadi se delavec in delodajalec ob odpovedi dogovorita tudi glede izrabe preostanka dopusta, ki ga delavci največkrat izkoristijo v času odpovednega roka.

Če se to ne zgodi, delavec pa iz objektivnih razlogov preostanka dopusta ni uspel izrabiti, je upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust. Pri tem pa je, pravijo na ministrstvu, bistveno, ali je delavec imel dejansko možnost, da izkoristi pravico do letnega dopusta ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. "Kot nepredvidljive vzroke, da delavec dopusta ne more izrabiti, je po praksi sodišča mogoče šteti npr. dalj časa trajajočo odsotnost delavca zaradi bolezni v času pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in podobne razloge, na katere delavec nima vpliva," so pojasnili na ministrstvu.

Višina nadomestila je odvisna od višine plačila, ki ga je delavec prejemal v času zaposlitve. "Za delavca, ki pravice do letnega dopusta ne more izrabiti iz razlogov, za katere ne odgovarja, mora biti nadomestilo izračunano tako, da je delavec postavljen v položaj, primerljiv s položajem, v katerem bi bil, če bi pravico izvršil med trajanjem delovnega razmerja. Zato je za izračun nadomestila odločilno običajno plačilo delavca, ki bi ga delavec prejel med dopustom," so še pojasnili na ministrstvu za delo.