Ker je današnji svet "globalna vas", je sodelovanje držav pri reševanju skupnih globalnih izzivov nujno. Primarna vloga specializirane agencije Združenih narodov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je, da spremlja pojave, bolezni in okužbe po svetu ter o njih obvešča vse države članice in pripravlja navodila za ravnanje. Ima vodilno vlogo pri globalnih zdravstvenih vprašanjih, določa smeri zdravstvenih raziskav, postavlja norme in standarde - denimo za onesnaženje okolja, generična poimenovanja zdravil in podobno. Poleg tega zagotavlja tehnično podporo državam ter spremlja, ocenjuje in vrednoti zdravstvene trende.  

Svetovna zdravstvena organizacija, ki ima sedež v Ženevi, je bila ustanovljena 7. aprila 1948, zato na ta datum vsako leto praznujemo svetovni dan zdravja.

Letos za članarino dobrih 331.000 evrov

Slovenija mora za članstvo v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) v letošnjem letu odšteti 181.815 ameriških dolarjev (160.873 evrov) in 185.633 švicarskih frankov (170.804 evrov). V skladu z resolucijo skupščine svetovne zdravstvene organizacije namreč države polovico zneska poravnajo v ameriških dolarjih in polovico v švicarskih frankih. Skupen znesek članarine za leto 2020 za našo državo tako znaša približno 331.677 evrov. 

Zagotovo bi slovensko neplačevanje članarine WHO manj prizadelo, kot jo je ameriški odvzem sredstev. ZDA so namreč doslej v blagajno Svetovne zdravstvene organizacije prispevale največ. V letošnjem letu je bil njihov prispevek skoraj 116 milijonov dolarjev (102,6 milijona evrov) in je predstavljal 24 odstotkov budgeta organizacije. Sledila je Kitajska z okoli 57 milijoni dolarjev (50,4 milijona evrov) članarine. 

10 držav, ki največ prispevajo v proračun WHO:

1. ZDA: 102,6 milijona evrov (24 odstotkov proračuna)

2. Kitajska: 50,4 milijona evrov (12 odstotkov proračuna)

3. Japonska: 36,2 milijona evrov (8 odstotkov proračuna)

4. Nemčija: 25,6 milijona evrov (6 odstotkov proračuna)

5. Združeno kraljestvo: 19,5 milijona evrov (4 odstotke proračuna)

6. Francija: 18,6 milijona evrov (4 odstotke proračuna)

7. Italija: 14 milijonov evrov (3 odstotke proračuna)

8. Brazilija: 12,4 milijona evrov (3 odstotke proračuna)

9. Kanada: 11,5 milijona evrov (2 odstotka proračuna)

10. Rusija: 10,6 milijona evrov (2 odstotka proračuna)

Kaj ima Slovenija od članarine?

Ne glede na to, ali se komu zdi znesek, ki ga Slovenija plačuje za članarino, visok ali ne, pa se upravičeno postavlja vprašanje, kaj s članstvom pridobimo. Kot pravijo na ministrstvu za zdravje (MZ), s članstvom v WHO Slovenija aktivno soustvarja in sodeluje pri odločitvah te najpomembnejše globalne organizacije na področju zdravja. "Ministrstvo za zdravje kontinuirano sodeluje s Svetovno zdravstveno organizacijo z namenom krepitve kapacitet in razvijanja ustreznih orodij, znanj, inovacij, modelov in drugih rešitev, ki služijo za oblikovanje zdravstvenih in z zdravjem povezanih politik," so pojasnili.

Del plačane članarine se Sloveniji povrne v obliki strokovno-tehnične pomoči, saj ministrstvo za zdravje z regionalnim uradom WHO za Evropo podpiše dvoletno pogodbo o sodelovanju na konkretnih strokovnih področjih, pravijo na MZ. "Področja sodelovanja so izbrana na podlagi potreb naše države in se lahko kadarkoli v dvoletnem obdobju spremenijo zaradi spremenjenih okoliščin ali potreb, ki so nastale po sklenitvi sporazuma. Dokument temelji na vzajemnem interesu za konstruktivno, kontinuirano in učinkovito medsebojno sodelovanje z namenom prispevati k trajnostnim spremembam in izboljšati zdravje celotnega prebivalstva Slovenije," so pojasnili. 

Poleg tega prednosti članstva v Svetovni zdravstveni organizaciji na ministrstvu vidijo tudi v tem, da slovenski strokovnjaki sodelujejo pri razvijanju in nadgradnji orodij, smernic in drugih strokovnih ter strateških izdelkov, kar prispeva k povečanju prepoznavnosti in ugleda Slovenije na globalni ravni. 

Slovenija s svojim prispevkom v globalno zdravstveno organizacijo prispeva tudi k splošnemu ukrepanju za izboljšanje zdravja ljudi na globalni ravni, posledično tudi v Sloveniji. Kot so pojasnili na ministrstvu, se 76 odstotkov zneska članarine, ki jo Slovenija letno plačuje, prišteva k uradni razvojni pomoči. S tem prispevamo h krepitvi zdravstvenih sistemov, izkoreninjenju bolezni in zmanjšanju njihovega bremena. 

Janša bi po vzoru Trumpa razmislil o članstvu

Ko je ameriški predsednik Donald Trump sredi aprila sporočil, da ZDA ustavljajo plačevanje članarine WHO, se je z njim strinjal tudi slovenski premier Janez Janša in zapisal, da bi morali vsi razmisliti o članstvu. Prek Twitterja (in televizijskih nagovorov) je večkrat izrazil nezadovoljstvo nad, po njegovem prepričanju, neprimernim odzivom na pandemijo covida-19. Ko je generalni direktor Tedros Adhanom Ghebreyesus pozval, naj politične stranke virusa ne politizirajo, ga je Janša prek Twitterja pozval kar k odstopu. 

K odpovedi članarine je pozival tudi Matej Lahovnik, nekdanji gospodarski minister, ki v zdajšnji Janševi vladi vodi skupino za pomoč ministrstvom pri pripravi interventnih ukrepov. Na Twitterju je zatrdil: "Popoln fiasko WHO nas, poleg izgubljenih življenj, zaradi ustavitve ekonomije stane 0,75 % do 1,5 % BDP tedensko, kar znese za SLO cca. 2 milijardi mesečno, zato bo odpoved članarine WHO higienski ukrep." 

Te številke nimajo povezave z dejansko vplačano članarino, pač pa z ekonomsko škodo, ki je po njegovih izračunih Sloveniji nastala zaradi pandemije. A ta bi bila zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, ki so ga sprejemale države, velika tudi, če Slovenija ne bi bila članica WHO. 

Ko so novinarji želeli od vlade pojasnila, ali takšne izjave pomenijo, da bomo ustavili plačevanje članarine ali celo izstopili iz WHO, je vladni govorec Jelko Kacin dejal, da bo Slovenija o tem še odločala. Sam pa se je zavzel za to, da bi raje predlagali reformo Svetovne zdravstvene organizacije. 

Ministrstvo: Neplačevanje članarine bi omajalo mednarodni ugled države

Konec maja je Trump naznanil, da ZDA prekinjajo odnose z WHO, zato smo na vlado znova naslovili vprašanje, kakšno je naše stališče glede članstva. Takole so nam odgovorili z ministrstva za zdravje: "Neplačevanje članarine bi omajalo mednarodni ugled države kot verodostojne članice in kredibilnega partnerja Svetovne zdravstvene organizacije. Nenazadnje tudi EU poziva države članice k sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo, kamor sodi tudi redno izpolnjevanje obveznosti do te mednarodne organizacije."

Poudarili so, da Slovenija kot odgovorna članica mednarodne skupnosti, "podpira mednarodno sodelovanje in iskanje skupnih ter učinkovitih odzivov na globalne izzive na področju zdravja".  Na ministrstvu za zdravje so izpostavili, da je pandemija covida-19 pokazala, da WHO "igra pomembno vlogo v skupnih prizadevanjih mednarodne skupnosti za omejitev in ublažitev pandemije na globalni ravni in pri povezovanju znanstvenikov in raziskovalcev za zagotovitev ustreznega cepiva, kjer bo seveda tudi Slovenija prispevala po svojih močeh". 

Če bi se Slovenija odločila za ta korak – torej, da bi ustavila plačevanje članarine – bi bila prva neposredna posledica izguba glasovalnih pravic na zasedanjih najvišjih organov odločanja WHO. 

Na ministrstvu so ob tem dodali, da Slovenija podpira napore za krepitev učinkovitosti in transparentnosti delovanja tako pomembne organizacije. Pričakujejo, da bo nepristranska, neodvisna in celovita preiskava ocene odziva WHO na covid-19 pomagala podati poglobljene ocene o (ne)ustreznosti delovanja WHO, reformne predloge ter morebitne spremembe in dopolnitve mednarodno zavezujočih dokumentov. "V aktualnem globaliziranem svetu, še posebej pri odzivanju na nalezljive bolezni, gre za čezmejne izzive, ki zahtevajo tako učinkovito mednarodno koordinacijo in ukrepanje kot tudi implementacijo sprejetih dokumentov in zavez od držav članic," so zaključili.