Slovenec po podatkih statističnega urada letno porabi okoli 80.000 litrov vode oziroma 6667 litrov mesečno oziroma 222 litrov dnevno. In na srečo iz pip večinoma teče zdrava in okusna voda.

Letos v Ljubljani in okolici, kjer kubični meter stane 0.58 evra brez 9,5-odstotnega DDV, še bilo potrebno prekuhavati vode, lani jo je moralo 93 prebivalcev Malega Vrha med 1. in 9. septembrom. Mariborski vodovod s pitno vodo oskrbuje prebivalce 17 občin, kar pomeni približno 220.000 ljudi. Do sedaj je še ni bilo potrebno prekuhavati zaradi njene neskladnosti, izjema je bilo le enkratno preventivno prekuhavanje v času izrednih razmer oziroma poplav na območju Dupleka novembra 2012. Ceno vode oblikujejo občine, zato imajo 17 različnih in so od 0,54 do 0,91 evra brez DDV za kubični meter.

Na velenjski občini so zatrdili, da je na njihovem območju odlična kakovost vode: "V povprečju zagotavljamo 365 dni v letu neoporečno pitno vodo." Ukrepe prekuhavanja razglašajo le za posamičen primer vaškega vodovoda v krajevni skupnosti Vinska Gora. "Letos smo pristopili k izgradnji nove veje, ki bo gospodinjstva povezala z mestnim vodovodom in jim omogočala oskrbo z neoporečno pitno vodo." Kubični meter njihove vode stane 0,65 evra. V Vodovod-kanalizaciji Celje tudi pravijo, da imajo odlično vodo, kakovost je po njihovih besedah visoko nad slovenskim povprečjem. "Še posebej smo ponosni, da zdravje ljudi v letu 2014 ni bilo niti v enem primeru ogroženo!" so poudarili in zatrdili, da njihova voda ni nikoli oporečna. Pri njih kubični meter stane 0,44 evra brez DDV.

S ptujske občine so sporočili, da je pri njih v glavnem dobra kakovost vode, večinoma je zdravstveno ustrezna in primerna za uporabo. Nekaj težav imajo zaradi starih cevovodov, v centralnem črpališču so občasno presežene vrednosti za pesticida atrazin in desetil atrazin. "Za preseganja imamo pridobljeno zdravstveno oceno, ki pravi, da je voda primerna za uporabo in ne povzroča škode za zdravje uporabnikov," so sporočili. Večino leta je njihova voda pitna, ukrep prekuhavanja vode uvedejo ob fekalnem onesnaženju ali ob večjih posegih na vodovodnem omrežju. Ob visoki porabi pa tudi prepovedo uporabo vode za zalivanje, polnjenje bazenov, umivanje avtomobilov ... Lani so dvakrat opozorili na nujnost prekuhavanja vode, letos enkrat. Cena pri njih je 0,72 evra na kubični meter.

Voda na kranjskem območju je skoraj celo leto neoporečna. Neustrezna je redko, na določenih vodovodnih sistemih zaradi obilnih daljših padavin. "Za izboljšanje stanja se je za vodovodni sistem Kranj zgradil objekt, kjer se bo pitna voda prečistila po postopku ultrafiltracije," so sporočili iz Komunale Kranj. Pri njih je voda okoli 0,42 oziroma 0,44 evra na kubični meter. Rižanski vodovod Koper s pitno vodo oskrbuje prebivalce Obale "in neoporečna je 365 dni v letu". Cena za kubični meter je 0,79 evra. Na območju Komunale Novo mesto se cena pitne vode spreminja po občinah in znaša od 0,48 do 0,99 evra na kubični meter. Oskrbujejo 33.000 prebivalcev osmih dolenjskih občin, vodo je treba pogosto prekuhavati po obilnejših padavinah, po potrebi so redukcije. Na murskosoboškem območju se cene gibljejo od 0,43 do 0,56 evra na kubični meter, v Novi Gorici oskrbujejo več kot 18.500 odjemalcev v petih občinah, cena je 0,92 evra na kubični meter.

Javno podjetje komunala Slovenj Gradec s pitno vodo oskrbuje 15.000 prebivalcev v Slovenj Gradcu in Mislinji. Imajo vodna zajetja, razen vrtin, ki so večinoma občutljiva na vremenske razmere, kar pomeni, da lahko ob obilnih padavinah zakalijo, lahko pride do vdora padavinskih vod v zajetje, zato je pitna voda lahko mikrobiološko oporečna. Cena za kubični meter je 0,73 evra.

Voda iz večjih zajetij praviloma boljša

Voda v večjih slovenskih mestih je zelo varna zaradi stabilnejših vodnih virov, več finančnih sredstev za vlaganje v obnovo omrežja oziroma za investicije, boljšega nadzora, več znanja in izkušenj zaposlenih. Predvsem v manjših mestih pa je bilo letos že potrebnih že več prekuhavanj, največkrat zaradi dolgotrajnega deževja ali raznih okvar.

Po besedah vodje enote za vode in tla v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, Nataše Sovič pa samo na podlagi analiz ni zadostna ocena, kje pijemo najboljšo in kje najslabšo vodo. "Upoštevati je potrebno tudi učinkovitost priprave pitne vode, usposobljenost in znanje upravljavca, značilnosti vodnega vira, kakovost vodovodnega omrežja, mesta vzorčenja in stanje v internem omrežju," je pojasnila.

Ustreznost pitne vode preverjajo tudi zdravstveni inšpektorji, ki so lani največkrat ugotovili neskladnosti zaradi neučinkovitega notranjega nadzora, ko podjetja za vodooskrbo niso izvajala vzorčenja ali niso pravilno obveščala uporabnikov zaradi omejitev uporabe vode in zaradi del na vodovodnem sistemu. Največ kršitev je bilo pri majhnih vodovodnih sistemih, piše v njihovem poročilu.

Po ugotovitvah inšpektorjev se nekateri upravljavci ne izboljšajo kljub pozivu ali kaznovanju in na nekaterih območjih ugotavljajo pogosto, nepretrgano ali celo več let trajajoče izvajanje ukrepa prekuhavanja vode. Tako so sistemi, ki se zelo pogosto poslužujejo ukrepa in o njem tudi ustrezno obveščajo uporabnike, hkrati pa nič ne naredijo za odpravo vzrokov. Ukrep prekuhavanja bi moral biti izjemen ukrep in ne stalnica, poudarjajo.

Obenem imajo včasih težave, ker lastniki vode ne pustijo klorirati ali jih ne spustijo na zemljišče, tudi ker nimajo nobenega denarnega povračila. Prav tako ni ustreznih vodovarstvenih pasov, zato okoli zajetij mnogokrat gnojijo, uporabljajo pesticide, pasejo živino. Kot da se ne bi zavedali, da je voda veliko bogastvo, ki ga je po uničenju težko ali nemogoče obnoviti. Kakovost vode je ključna za čisto okolje ter zdravje ljudi in drugih živih bitij. In vsi bi se morali zavedati, da je voda vir življenja, in tako z njo tudi ravnati.