Marčni upad proizvodnje v območju skupne evropske valute je sledil februarski rasti in je negativno presenetil analitike, ki so pričakovali, da se bodo pozitivni trendi nadaljevali.

Proizvodnja energije je marca v mesečni primerjavi v območju držav s skupno valuto upadla za 8,5 odstotka, v celotni uniji pa za 6,8 odstotka. Proizvodnja trajnih potrošnih dobrin se je v obeh območjih zmanjšala za 0,2 odstotka, medtem ko se je proizvodnja netrajnih potrošnih povečala za 0,8 odstotka, proizvodnja vmesnih proizvodov pa za odstotek.

Pri investicijskih dobrinah je proizvodnja v območju evra zrasla za 1,1 odstotka, v celotni sedemindvajseterici pa za 0,9 odstotka.

Med članicami unije, za katere je Eurostat imel podatke, se je industrijska proizvodnja marca na mesečni ravni povečala v 12, zmanjšala pa v 11 državah. Najvišjo rast so zabeležili v Sloveniji (+6,3 odstotka), na Slovaškem (+3,5 odstotka), v Litvi (+3,1 odstotka) in na Portugalskem (2,3 odstotka), največji padec pa na Nizozemskem (-devet odstotkov), v Estoniji (-3,4 odstotka), na Danskem (-2,8 odstotka) in na Irskem (-2,7 odstotka).

Na letni ravni se je industrijska proizvodnja v območju evra zmanjšala za 2,2 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 1,9 odstotka. Oboje je največji letni upad letos. Proizvodnja energije se je v območju skupne evropske valute zmanjšala za 7,3 odstotka, v EU pa za 6,3 odstotka. Prav tako velik medletni upad so zabeležili pri proizvodnji trajnih potrošnih dobrin (-6,7 oziroma -5,5 odstotka).

Proizvodnja trajnih potrošnih dobrin je v evrskih državah v primerjavi z lanskim marcem upadla za 3,8 odstotka, v celotni uniji pa za 2,4 odstotka. Proizvodnja vmesnih proizvodov se je v območju evra skrčila za tri odstotke, v EU pa za 2,3 odstotka. Proizvodnja investicijskih dobrin pa se je povečala, in sicer za 2,3 oziroma dva odstotka.

Med članicami, za katere je Eurostat imel podatke, se je industrijska proizvodnja na letni ravni povečala v osmih, zmanjšala pa v 15 državah. Največji padec so zabeležili v Luksemburgu (-11,3 odstotka), Grčiji (-8,5 odstotka), Španiji (-7,5 odstotka), v Estoniji in na Finskem (-6,1 odstotka) ter v Italiji (-5,8 odstotka). Najvišjo rast pa so v medletni primerjavi marca beležili na Slovaškem (+12,1 odstotka), v Latviji (+8,5 odstotka) in v Litvi (+5,9 odstotka)

V Sloveniji se je industrijska proizvodnja marca v primerjavi z lanskim marcem povečala za vsega 0,1 odstotka, potem ko je februarja v medletni primerjavi beležila 0,8-odstotni padec.