Robert Mugabe je po 37 letih na položaju predsednika Zimbabveja le odstopil. Ljudje na ulicah slavijo, saj so se znebili človeka in njegovih pomočnikov, ki so to z naravnimi viri bogato državo pahnil v revščino.

Najprej je kazalo, da državo vodi v svetlo prihodnost, a prelomna točka v njegovem vladanju je bila februarja 2000, ko je njegovo moč oslabil referendum, na katerem so Zimbabvejci zavrnili novo ustavo. Da bi utrdil oblast, je Mugabe začel razlaščati bele kmete ter njihovo zemljo deliti temnopoltim, da bi popravil krivice iz preteklosti. Posestva, ki so bila hrbtenica zimbabvejskega gospodarstva, je odvzel več kot 4000 od skupno 4500 belih kmetov, zaradi procesa razlaščanja pa je bil tarča očitkov glede korupcije in klientelizma.

S kmetijsko reformo je Mugabe močno oslabil gospodarstvo države, bogate z naravnimi viri, kot so platina, zlato, diamanti in nikelj.

Obenem se je začel predsednik po navedbah njegovih kritikov tesno oklepati oblasti s teptanjem človekovih pravic in poneverjanjem volitev. Krivdo za vse slabši gospodarski položaj Zimbabveja pa je pripisal zaroti Zahoda na čelu z nekdanjo kolonialno silo Veliko Britanijo. "Bil je velik voditelj, čigar vodenje se je izrodilo do stopnje, ko je Zimbabve spravil na kolena," je ocenil profesor z južnoafriške univerze Shadrack Gutto.

Marca 2002 je bil Mugabe znova izvoljen za predsednika. Volitve je zasenčilo nasilje. Številni so trdili, da so bile prirejene. Pred volitvami je Mugabe začel nositi srajce svetlih barv s svojo podobo, kakršne so značilne za afriške avtoritarne voditelje. Zahodne države, tudi EU, so proti Zimbabveju uvedle sankcije zaradi kršitev človekovih pravic.

Šest let kasneje, marca 2008, je Mugabejevo stranko Zanu-PF na parlamentarnih volitvah porazilo Gibanje za demokratične spremembe (MDC) Morgana Tsvangiraija. Tsvangirai je tudi zmagal v prvem krogu predsedniških volitev, a je odstopil od drugega kroga zaradi nasilja nad njegovimi privrženci. Mugabe je dobil nov mandat. Gospodarstvo države, malo večje od Nemčije, ki je lani štela okoli 16,15 milijona prebivalcev, je medtem še bolj tonilo in se spopadalo s hiperinflacijo.

Leta 2013 je bil Mugabe znova izvoljen za predsednika z 61 odstotki glasov. Njegov tekmec Tsvangirai je dobil 34 odstotkov in volitve označil za neveljavne in farso. Mugabejeva stranka je v parlamentu osvojila dvotretjinsko večino.

V zadnjih desetletjih vladanja je Mugabe, ki je z očali z debelimi okvirji ter tankim pasom brčic med nosom in ustnicami eden najbolj prepoznavnih svetovnih voditeljev, veliko energije porabil za kljubovanje Zahodu.

Otroci in družina

Pri 73. letih je četrtič postal oče, ko je njegova druga soproga Grace, ki je od njega mlajša 41 let, leta 1997 rodila njunega tretjega otroka.

Čeprav je nekoč dejal, da bo Zimbabve vodil do svojega stotega leta, se je v državi začel odkrit boj za oblast, ko je dopolnil 90 let in je vidno oslabel. Že več let krožijo govorice, da naj bi danes 93-letni Mugabe imel raka na prostati. V zadnjih letih se je tudi večkrat spotaknil ali padel, lani pa je v parlamentu prebral napačen govor.

Za njegovo možno naslednico je že nekaj časa veljala njegova soproga Grace. To je postalo še bolj verjetno, potem ko je Mugabe 6. novembra odstavil podpredsednika države Emmersona Mnangagwo, ki je tudi imel možnosti za predsedniški stolček in bil v minulih mesecih v vse ostrejšem konfliktu z Mugabejevo soprogo.

S tem si je eden od še živečih diktatorjev z najdaljšim stažem po mnenju analitikov zadal strel v koleno. Vojska, ki je neprikrito podpirala Mnangagwo, je prejšnjo sredo prevzela oblast, Mugabe pa je bil v hišnem priporu in vztrajno je zavračal pozive k odstopu.

Vladajoča stranka ZANU-PF ga je v nedeljo odstavila s položaja predsednika stranke in mu postavila ultimat, da mora v manj kot 24 urah odstopiti kot predsednik države, sicer bodo v parlamentu sprožili postopek odstavitve. Ultimata ni upošteval, zato je stranka uresničila svojo napoved in začela postopek. Nekaj ur za tem je Mugabe v pismu podal svoj odstop s takojšnjim učinkom.

Javnost se je dolgo časa zgražala nad razsipništvom in razvratom predsedniške družine in njenih najbližjih sodelavcev. Medtem ko se je prebivalstvo sicer z naravnimi viri izredno bogate države borilo z ekstremno revščino, so oni na družbenih medijih objavljali, kako trošijo državni denar. 

Koliko ima pod palcem družina Mugabe, ni uradno znano, a nekateri mediji poročajo, da gre za od milijarde do skoraj 20 milijard ameriških dolarjev. Prav tako naj bi Mugabe denar skrival na bančnih računih v Švici, na Bahamih in v še nekaterih drugih državah. družina naj bi imela luksuzne vile in stanovanja po celem svetu. V teh nepremičninah naj bi živeli diktatorjevi otroci, ko so študirali v tujini. 

Družina ima v lastništvu tudi nekaj podjetij, ki zelo dobro služijo, in sicer z državnimi naravnimi viri. 

Mugabe naj bi denar prenakazoval med vse svoje družinske člane in tesne sodelavce. 

Njegova soproga Grace naj bi bila znana po velikih nakupovalnih mrzlicah: tako je enkrat v Parizu v enem dnevu nakupovanja zapravila kar 120.000 ameriških dolarjev. Leta 2015 je zase naročila prstan v vrednosti 1,35 milijona dolarjev, saj je želela sebi darovati nekaj lepega za obletnico poroke. Zgodba je prišla v javnost le zato, ker ji libijski poslovnež tega nakita nikoli ni dostavil, zaradi česar ga je nato tožila. 

In vse skupaj družina Mugabe ni mogla plačevati le s predsedniško plačo, saj je leta 2012 ta znašala 21.000 dolarjev za celo leto, a leta 2013 že 18.000 dolarjev. 

Vozilo, v katerem se je vozil Mugabejev sin, ko je študiral v Dohi: 

Na sliki sta dva Mugabejeva otroka: 

Robert Mugabe mlajši: