Cekin.si
Za korenitejši prodor konoplje v Sloveniji bo potrebnih še veliko let.
Koristno

'Konoplja ne sodi med najbolj nevarne rastline'

STA
08. 06. 2015 09.28
20

Od konca maja je v Sloveniji dovoljena uporaba industrijske konoplje za pridelavo hrane, priložnosti za njeno uporabo pa se odpirajo tudi v gradbeništvu, tekstilni industriji in kozmetiki. A za njen korenitejši prodor bo potrebnih še veliko let.

V svetu je danes veliko znanja, da konoplja ne sodi med najbolj nevarne rastline in snovi, da sta tobak in alkohol, ki sta dovoljena, veliko bolj nevarna, pa tudi cela vrsta drugih psihoaktivnih snovi je bistveno bolj nevarnih. —Dušan Nolimal (Nijz)

Po besedah Dušana Nolimala z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je konoplja še vedno na seznamu prepovedanih psihoaktivih rastlin in snovi, ki naj bi bile najbolj nevarne zdravju in naj ne bi bile uporabne v medicinske namene. Zato poziva k njeni reklasifikaciji in razvrstitvi v skupino manj nevarnih psihoaktivnih snovi.

V svetu prevladujejo raziskave s področja negativnih vplivov konoplje, raziskav, ki preučujejo pozitivne učinke, pa je malo. Tudi kliničnih raziskav in raziskav na ljudeh še ni dovolj. "Raziskave so onemogočene in ovirane. Danes po novih uredbah sicer lahko uporabljamo sintetična zdravila, ki pa imajo samo nekatere učinkovine iz konoplje, ne smemo pa uporabljati celotne rastline. Bolniki pa nam govorijo in tudi prve raziskave tako kažejo, da je najbolj učinkovita in zdravilna celotna rastlina," je dejal.

Za korenitejše spremembe na področju bo v Sloveniji po njegovi oceni potrebnih še veliko let. Kot je dejal, so se spremembe, ki se na področju zdaj na primer dogajajo v ZDA, kjer je marihuano ponekod že zakonito prodajati in uporabljati, onstran luže začele že pred 15 oziroma 20 leti. "Pri nas je zanimanje za uporabo konoplje v industriji in medicini staro komaj kakšno leto, dve, zato ocenjujem, da bomo potrebovali še kar precej let, da bomo spremenili javno mnenje, zlasti pa mnenje političnih odločevalcev," je dejal.

Za korenitejši prodor konoplje v Sloveniji bo potrebnih še veliko let.
Za korenitejši prodor konoplje v Sloveniji bo potrebnih še veliko let.FOTO: Thinkstock

Lani je bila ustanovljena zadruga za razvoj trajnostne pridelave in predelave konoplje Konopko, ki ima tudi status socialnega podjetja. Ima že okoli 40 in se ves čas povečuje. "Ljudje so očitno spoznali vse prednosti tovrstne oblike povezovanja. Naš glavni namen je povezati vse akterje na področju industrijske konoplje v Sloveniji - od pridelovalcev in predelovalcev do končnih kupcev," je pojasnil predsednik Konopka David Geršak. Lani je bila industrijska konoplja posejana na 500 hektarjih površin, letos bo številka predvidoma narasla na 700 hektarjev. Geršak pričakuje, da se bo trend rasti še nadaljeval.

Njive z industrijsko konopljo so praktično po celi Sloveniji, od Gorenjske do Prekmurja in Bele krajine. "V Sloveniji je največ industrijske konoplje še vedno predelane v prehranske namene, ker je postopek predelave razmeroma enostaven. Seme stisnemo s stiskalnico in dobimo olje ter posledično tudi moko. Seveda konoplja zelo velik potencial ponuja tudi na drugih področjih, predvsem za tehnične izdelke - od tekstila, vlaken, izolacije v gradbeništvu do biokompozitov, ki jih že razvijamo v Sloveniji, in podobnih tehničnih izdelkov," je povedal.

Povpraševanje po industrijski konoplji je v Sloveniji trenutno večje od ponudbe. "Takoj ko se bomo začeli v Sloveniji intenzivno ukvarjati s tehničnimi izdelki iz industrijske konoplje, 700 hektarjev niti 2000 hektarjev ne bo preveč. Če upoštevamo samo možnost uporabe konoplje za izolacijo v gradbeništvu in pričakovano energetsko obnovo objektov v Sloveniji, površino bistveno presežemo," je še poudaril.

Na družinski Kmetiji Pr' Resman z Zgoše pri Begunjah poleg nekaterih drugih žit že četrto leto pridelujejo industrijsko konopljo, iz katere sami hladno stiskajo olje, meljejo moko, luščijo semena. Ponujajo tudi konopljine proteine, je pojasnila članica družine Petra Krivic. Industrijsko konopljo imajo trenutno posejano na manj kot dveh hektarjih površin. Čeprav si želijo, da bi je pridelali več, se zaenkrat verjetno še ne bodo širili, ker delo opravljajo v družinskem krogu, za širitev aktivnosti pa bi morali zaposlovati. "Zaenkrat to ne bi šlo," je dejala.

Največ izdelkov iz konoplje prodajo na ekoloških in domačih lokalnih tržnicah, nekaj tudi v domačih trgovinicah, na kakšnih prireditvah, za promocijo pa skrbijo tudi na družbenem omrežju Facebook. "Pomembno je, da zelo radi delamo, sicer ne bi šlo. Se pa vsako leto vidi, da so ljudje vedno bolj osveščeni, predvsem, da je dobro kupovati slovensko in lokalno pridelano hrano, konopljo pa tudi že zelo poznajo," je še pojasnila.

Komentarji (20)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
User998650 08. 06. 2015 21.38
dejmo ze enkrat osvoboditi travo iz zapora in suženjstva ...
User998650 08. 06. 2015 21.37
dejmo že enkrat osvoboditi travo iz zapora in suženjstva ...
ADRR 08. 06. 2015 12.35
+17
Slovenija bo rabila za legalizacijo toliko časa, da bomo zamudili gospodarsko priložnost. Lahko bi se šli masovno pridelavo in izvoz, česar pa v sloveniji bistveno primanjkuje.
User363613 08. 06. 2015 21.42
To ti je slovenija, oz slovenski politiki; bod odjeli da je stvar finančno hudo zanimiva, ko bodo že vsi ostali zasičili trg.In mi bomo to seveda mirno gledali ane ...
User416586 08. 06. 2015 12.17
+12
Do ameriške prohibicije so jo še babice in dedki pohali....
User1247483 08. 06. 2015 12.02
+22
bolj nevarno je grmičevje iz poti iz gostilne sem vanj padel bil raztrgan in krvav.
ni_mi_vse_eno 08. 06. 2015 12.00
+1
[1] Guzman et al. 1998. Delta-9-tetrahydrocannabinol induces apoptosis in C6 glioma cells. FEBS Letters 436: 6-10. ----- Snov v cannabisu inducira (povzroči) apoptozo (nadzorovano celično smrt) glioma celic (celic možganskega raka). Objavljeno v FEBS (Federation of European biochemical societies).
User416586 08. 06. 2015 12.16
+11
kolk strupov maš pa v plastenki vode?
User416586 08. 06. 2015 12.32
+5
Raziskava, ki je potekala v Nemčiji, je o plastenkah z oznako PET (polietilenteraftalat) razkrila šokantne ugotovitve. Prav te plastenke namreč sproščajo kemikalije, ki lahko negativno vplivajo na delovanje hormonskega sistema v človekovem telesu. Oznako plastenke običajno lahko najdete na etiketi ali pa na dnu. PET plastenka lahko sprosti estrogene komponente, katerih vpliv je lahko viden na primeru živali. Ribe, ki so živele v okolju s temi komponentami, so sčasoma spremenile spol, polži, ki so jih uporabili v zgoraj omenjeni raziskavi, pa so imeli po osmih tednih življenja v PET plastenki dvakrat več zarodkov od skupine polžev, ki je živela v drugih plastenkah.
User416586 08. 06. 2015 12.32
+1
1 PET/PETE (Polietilen tereftalat) Iz te vrste plastike je izdelana večina plastenk za enkratno uporabo. Pri teh plastenkah obstaja nevarnost izločanja težkih kovin in potencialno kancerogenih (rakotvornih) snovi kot sta acetaldehid in DEHA. Posebej opozarjamo na pojem »za enkratno uporabo«. Svetloba, vročina in fizične poškodbe namreč pospešijo razgrajevanje plastenke in s tem se poveča izločanje škodljivih snovi. Zato odsvetujemo ponovno uporabo plastenk, četudi verjamemo, da se z daljnotrajnejšo uporabo plastenk obnašamo bolj ekološko, lahko s tem sebi bolj škodujemo. In ker produciranje ogromnih količin odpadkov tudi ni naš cilj, razmislite o tem, da tovrstnih plastenk sploh ne bi uporabljali (oz. bi jih uporabljali čimmanj!) 2 HDP (tudi HDPE) Ta vrsta plastike ni nevarna, saj je pri njej najmanjša verjetnost, da bi se kemikalije sproščale v vodo. Iz te plastike je izdelana embalaža za nekatera mila, šampone, razne kantice, tudi nekatere bidone… 3 V/PVC (polivinilklorid) Plastika z oznako št. 3 je nevarna, saj se iz nje v vodo sproščata dve strupeni kemikaliji (DEHP in BPA ali bisfenol-A – več o slednjem pri oznaki 7). Obe motita delovanje hormonov. Iz nje so izdelane tako plastenke kot igrače (ki jih otroci prav radi nosijo v usta!), folija za zavijanje živil, posodice za hrano za enkratno uporabo, pladnji pa tudi telefoni, trgovinske kartice in drugi pripomočki, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju. plastika1 4 LDPE (polietilen z nizko gostoto) Ni »nevarna« plastika, saj se v vodo ne sproščajo nevarne snovi. Večinoma se ne uporablja za plastenke in drugo embalažo za hrano, jo pa pogosto zasledimo pri vrečkah za shranjevanje živil. 5 PP (polipropilen) Tudi plastika z oznako PP ni nevarna. Je bele ali polprozorne barve. Uporabljajo jo za jogurtne lončke, sokove, plastične lončke za vrtne zabave… 6 PS (polistiren) Plastika z oznako 6 ni varna. V vodo se namreč sprošča stiren, ki je kancerogena snov in lahko povzroča slabo počutje, glavobol, zmedenost, omotičnost. Uporablja se v kavnih skodelicah za enkratno uporabo in embalažah hitre prehrane, majhnih »pladnjih za mesnine... V večini primerov gre za embalažo, ki jo prepoznamo po besedi »stiropor«. 7 PC/PLA ali brez oznake (polikarbonat) Pri proizvodnii PC se uporablja tudi bisfenol A – BPA, ki je zelo ogrožujoč – povzroča težave s hormoni, prebavo, vpliva tudi na razvoj možganov, učinkuje na imunski odziv telesa in ugodno vpliva na rast rakavih celic… Nedavne raziskave v Kanadi so pokazale, da se BPA nahaja v 91% Kanadčanov! Nahajal se je v plastičnih »stekleničkah« za dojenčke, vendar pa so v tem letu 2011 v Evropi prepovedali prodajo otroških pripomočkov, ki vsebujejo BPA. BPA se nahajajo tudi v bidonih (ker se jih pogosto uporablja, se zaradi prask sprošča še več škodljivih snovi), aparatih za vodo in posodah za shranjevanje hrane. Vendar pa na tem področju prihaja do zmede, saj so razvili tudi polikarbonat brez BPA-ja (BPA FREE). Če je oznaka na plastenki št. 7, ni pa pripisana oznaka PC, je izdelek brez BPA-ja, na kar pa najpogosteje opozarjajo tudi posebne prodajne nalepke z napisom BPA free.
ADRR 08. 06. 2015 12.34
+4
Daj izpiši še kaj za aspartam, če si že pri stvari. Mislim, da se boš kar razpisal.
User416586 08. 06. 2015 12.34
+3
jah no.. gremo na ovitke čokolad?
ni_mi_vse_eno 08. 06. 2015 15.11
@smajess - kaj ima cannabis veza s plastenakmi vode
User363613 08. 06. 2015 21.44
+1
ima zvezo s tem, kolk je nevaren proti ostalim kemičnim spojinam, ki pa jih nekateri očitno še kako radevolje spregledate. mogoče lahko rečemo še kako o škorpivih, flouridu,BPA in podobnih rečeh?
24pišancov 08. 06. 2015 11.56
To bo ja
ni_mi_vse_eno 08. 06. 2015 11.54
+8
Konoplja zdravi raka, objavljeno v znanstvenih člankih.
Youneed 08. 06. 2015 11.16
+13
Pet let za opicami, ampak bolje kot nikoli. Preden bodo trdoglavci na MZ popustili, bo cel svet na veliko užival koristi konoplje.
mafija leva drogeraška 08. 06. 2015 11.00
+15
govora je o industrijski konoplji, slika pa predstavlja indijsko. čisto mimogrede...
Uporabnik1245345 08. 06. 2015 14.50
-3
Kako pa veš, a si preko fotografije izmeril vsebnost thcja?
Apostol1 08. 06. 2015 10.21
+19
V naslovu piše da je industrijska konoplja dovoljena od konca maja v članku pa omenite. Na družinski Kmetiji Pr' Resman z Zgoše pri Begunjah poleg nekaterih drugih žit že četrto leto pridelujejo industrijsko konopljo. Ja ravno nepismeni pa tudi nismo poleg tega pa industrijska konopla še zdaleč nima toliko zdravilnih lastnosti kot prava indijska konoplja ki velja na žalost za drogo kar je mimogrede rečeno tudi ves alkohol in še kaj.
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Spremeni nastavitve piškotkov Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2025, Cekin.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1053