Po besedah Dušana Nolimala z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je konoplja še vedno na seznamu prepovedanih psihoaktivih rastlin in snovi, ki naj bi bile najbolj nevarne zdravju in naj ne bi bile uporabne v medicinske namene. Zato poziva k njeni reklasifikaciji in razvrstitvi v skupino manj nevarnih psihoaktivnih snovi.

V svetu prevladujejo raziskave s področja negativnih vplivov konoplje, raziskav, ki preučujejo pozitivne učinke, pa je malo. Tudi kliničnih raziskav in raziskav na ljudeh še ni dovolj. "Raziskave so onemogočene in ovirane. Danes po novih uredbah sicer lahko uporabljamo sintetična zdravila, ki pa imajo samo nekatere učinkovine iz konoplje, ne smemo pa uporabljati celotne rastline. Bolniki pa nam govorijo in tudi prve raziskave tako kažejo, da je najbolj učinkovita in zdravilna celotna rastlina," je dejal.

Za korenitejše spremembe na področju bo v Sloveniji po njegovi oceni potrebnih še veliko let. Kot je dejal, so se spremembe, ki se na področju zdaj na primer dogajajo v ZDA, kjer je marihuano ponekod že zakonito prodajati in uporabljati, onstran luže začele že pred 15 oziroma 20 leti. "Pri nas je zanimanje za uporabo konoplje v industriji in medicini staro komaj kakšno leto, dve, zato ocenjujem, da bomo potrebovali še kar precej let, da bomo spremenili javno mnenje, zlasti pa mnenje političnih odločevalcev," je dejal.

Lani je bila ustanovljena zadruga za razvoj trajnostne pridelave in predelave konoplje Konopko, ki ima tudi status socialnega podjetja. Ima že okoli 40 in se ves čas povečuje. "Ljudje so očitno spoznali vse prednosti tovrstne oblike povezovanja. Naš glavni namen je povezati vse akterje na področju industrijske konoplje v Sloveniji - od pridelovalcev in predelovalcev do končnih kupcev," je pojasnil predsednik Konopka David Geršak. Lani je bila industrijska konoplja posejana na 500 hektarjih površin, letos bo številka predvidoma narasla na 700 hektarjev. Geršak pričakuje, da se bo trend rasti še nadaljeval.

Njive z industrijsko konopljo so praktično po celi Sloveniji, od Gorenjske do Prekmurja in Bele krajine. "V Sloveniji je največ industrijske konoplje še vedno predelane v prehranske namene, ker je postopek predelave razmeroma enostaven. Seme stisnemo s stiskalnico in dobimo olje ter posledično tudi moko. Seveda konoplja zelo velik potencial ponuja tudi na drugih področjih, predvsem za tehnične izdelke - od tekstila, vlaken, izolacije v gradbeništvu do biokompozitov, ki jih že razvijamo v Sloveniji, in podobnih tehničnih izdelkov," je povedal.

Povpraševanje po industrijski konoplji je v Sloveniji trenutno večje od ponudbe. "Takoj ko se bomo začeli v Sloveniji intenzivno ukvarjati s tehničnimi izdelki iz industrijske konoplje, 700 hektarjev niti 2000 hektarjev ne bo preveč. Če upoštevamo samo možnost uporabe konoplje za izolacijo v gradbeništvu in pričakovano energetsko obnovo objektov v Sloveniji, površino bistveno presežemo," je še poudaril.

Na družinski Kmetiji Pr' Resman z Zgoše pri Begunjah poleg nekaterih drugih žit že četrto leto pridelujejo industrijsko konopljo, iz katere sami hladno stiskajo olje, meljejo moko, luščijo semena. Ponujajo tudi konopljine proteine, je pojasnila članica družine Petra Krivic. Industrijsko konopljo imajo trenutno posejano na manj kot dveh hektarjih površin. Čeprav si želijo, da bi je pridelali več, se zaenkrat verjetno še ne bodo širili, ker delo opravljajo v družinskem krogu, za širitev aktivnosti pa bi morali zaposlovati. "Zaenkrat to ne bi šlo," je dejala.

Največ izdelkov iz konoplje prodajo na ekoloških in domačih lokalnih tržnicah, nekaj tudi v domačih trgovinicah, na kakšnih prireditvah, za promocijo pa skrbijo tudi na družbenem omrežju Facebook. "Pomembno je, da zelo radi delamo, sicer ne bi šlo. Se pa vsako leto vidi, da so ljudje vedno bolj osveščeni, predvsem, da je dobro kupovati slovensko in lokalno pridelano hrano, konopljo pa tudi že zelo poznajo," je še pojasnila.