Vračanje v delovno okolje po epidemiji prinaša s seboj veliko izzivov tako za delodajalce kot za zaposlene. Tisti sodelavec, ki je že od nekdaj "hipohonder" in "germofob", ima lahko sedaj še več težav z dotikanjem stvari in deljenjem prostora in predmetov z drugimi, pred uporabo razkuži še posodico z razkužilom. Stisko zaradi "nove normale" pri nekaterih lahko začutimo, ker lahko postanejo bolj razdražljivi, manj zgovorni, bolj zaskrbljeni.

"Seveda imamo ljudi, ki se pretirano bojijo virusov in bakterij, tako kot tudi obratno – imamo ljudi, ki se na možen prenos požvižgajo. Nasvet je zelo preprost za oboje: držite se pravil in boste varni. Delodajalčeva dolžnost je, da delavcu omogoča varovalno opremo, umivanje rok in razkuževanje rok ter varno organizacijo dela, delavčeva pa, da se drži pravil varnega obnašanja," pravi Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.

Morda ste tudi pri sebi opazili, da imate po novem neprijetne občutke, ko se morate dotikati kljuk, gumbov na dvigalu, ali pa vas zmoti, če se vam nekdo preveč približa? Takšni občutki so posvem normalni in se lahko občasno pojavljajo pri vseh ljudeh, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec. "A pri večini so kratkotrajni in izginejo, ko se zamotijo s kakšno aktivnostjo. Pri nekaterih pa so močnejši in jih stalno spremljajo," dodaja. In kaj svetuje zaposlenim, ki jih zmoti, da sodelavec ne ohranja priporočene razdalje, ali pa ne uporablja zaščitne maske, če je ta "zapovedana" na delovnem mestu? "V primeru, ko se znajdejo v situaciji, ko nekateri kršijo določena pravila, jih lahko na to vljudno opomnijo, preusmerijo svojo pozornost, ali se umaknejo iz situacije," pravi. 

Postavlja se vprašanje količine dela, ki ga človek lahko opravi z masko

Marsikje so se zaposleni vrnili tudi v spremenjena oziroma prilagojena delovna okolja, kjer morajo, denimo, po novem osem ur nositi zaščitne maske, ali pa delati ograjeni s pleksi pregradami. To pa, poleg strahu pred okužbo, tudi pri sicer psihično stabilnih ljudeh lahko povzroči težave in občutke nalagodja. Ker postaja na delovnem mestu vse bolj vroče, je uporaba maske postala dodatno breme, saj je pod njo težko dihati neprekinjeno več ur. Zaposleni so si jo zato začeli potiskati pod nos, a so jim nadrejeni zagrozili, da bo takšno početje kaznovano. 

"Res je, da vsaka maska predstavlja oviro pri delu, še posebej, če je delo fizično zahtevnejše. Delo postane težje, manj časa smo lahko skoncentrirani, maska hitro postane mokra, nekateri so občutljivi na kemikalije v maskah, drugim se koža na obrazu poškoduje ... Zato se pri maskah, ki zelo dobro tesnijo in manj prepuščajo, postavlja vprašanje količine dela, ki ga človek s takšno masko lahko opravi," meni Dodič Fikfak.

"Vračamo se v 'novo normalnost'. Vse omenjene spremembe imajo velik vpliv na ljudi in bodo tudi zahtevale določeno obdobje za prilagajanje. Čeprav na nek način delujejo zaščitno, v veliki meri tudi otežujejo delo. Ljudje jih bodo lažje sprejeli, če bodo razumeli, zakaj so ti ukrepi pomembni in če bodo prepoznali njihov smisel. V primeru stopnjevanih občutkov tesnobe, pa je med delom pomemben notranji pomirjujoč govor, prakticiranje sprostitvenih tehnik, preusmerjanje pozornosti," pravi klinična psihologinja. 

Vračanje na delo po daljši odsotnosti za nekatere bolj stresno

Ne glede na to, ali gre za vrnitev po porodniškem dopustu, daljši bolniški odsotnosti, ali v aktualnem primeru, po obdobju epidemije, delu od doma ali čakanju na delo, je vračanje na delovno mesto po daljši odsotnosti stresno za vse, pravijo psihologi. Kako se s tem spopadamo, je odvisno od vsakega posameznika. "Za posameznike, ki so bolj tesnobni, pa vračanje nazaj v delovno okolje predstavlja še večji problem. Ker vračanje prinaša s seboj tudi večjo negotovost (kaj vse se je spremenilo, kako bo zdaj potekalo delo, kakšne bodo delovne naloge ...), se anksiozna simptomatika pogosto stopnjuje, lahko pa se v intenzivnejši obliki pojavi prvič," pravi Hvalčeva.

Zaradi negotovosti se lahko pri posameznikih pojavijo negativne misli in skrbi. A treba se je zavedati, da je veliko teh misli in skrbi izkrivljenih in prenapihnjenih, vendar pa lahko kljub temu povzročajo nekatere telesne odzive, kot so pospešeno dihanje, stiskanje v prsih, razbijanje srca. Hkrati pa lahko vzdružujejo anksioznost, pravi klinična psihologinja. "Čeprav se nam pogosto zdi, da nam skrbi pomagajo, da smo bolje pripravljeni, nas negativne avtomatske misli v večji meri ovirajo in negativno vplivajo na naše funkcioniranje. Zato moramo med njimi prepoznati tiste, ki so nekoristne ali izkrivljene (negativno napovedovanje prihodnosti, katastrofiziranje …). Ljudje z anksioznimi motnjami namreč pogosto precenjujejo nevarnost situacije in podcenjujejo svoje sposobnosti."

Kot poudarja Hvalčeva, je vračanje na delovno mesto proces, za katerega si moramo vzeti čas. "Tesnoba bo sčasoma začela popuščati. Zato je treba prve dni, tedne vztrajati, da ponovno osvojimo nov način življenja," pravi. 

Ob tem je klinična psihologinja poudarila, da je treba veliko pozornosti usmeriti predvsem v to, da preprečimo izogibanja ali odlašanje, saj na ta način pogosto le dodatno ojačamo tesnobo. Z odlašanjem namreč vračanje v delovno okolje postaja vse hujša grožnja in začarani krog je hitro sklenjen. "Spremenjen način življenja zahteva tudi spremembo dnevne rutine. Ponovno jo je treba prilagoditi obveznostim, še najbolj službi, hkrati pa nikakor ne smemo pozabiti na prostočasne dejavnosti, hobije, sprostitvene aktivnosti," še dodaja. 

Kako premagati strah pred virusom in občutke tesnobe ob vrnitvi na delovna mesta?

Metoda Dodič Fikfak zaposlenim svetuje, naj svoje delovno mesto razkužijo tako, da bodo imeli večji občutek nadzora nad situacijo. "Dobro je tudi, da pri teh ukrepih aktivno sodelujejo, to pomeni, da sami prevzamejo del odgovornosti in ker sami naredijo, bolj zaupajo. Če nekoga vidijo, da se ne drži pravil, naj ga spoštljivo opozorijo. Če pa imajo službo, ki skrbi za varnost in zdravje, je bolje, če o tem, da se kdo ne drži pravil, povejo predstavniku te službe, ki kršitelja opozori in poduči."

Psihologi pravijo, da je strah osnovno čustvo, ki ima svojo funkcijo – da nas zaščiti. "Dokler nas ščiti pred okužbo, je ta strah naš zaveznik. Ko pa se stopnjuje do mere, ko začne ovirati naše funkcioniranje, pa postane problematičen. In takrat se moramo usmeriti na obvladovanje strahu. Tako kot na splošno, je tudi v teh primerih pomembno pridobiti relevantne informacije. Držati se moramo ukrepov, hkrati pa postaviti jasne meje, da se izvajanje ukrepov ne spremeni v rituale oziroma kompulzije," opozarja Hvalčeva. Denimo, prav je, da si roke umivamo temeljito, vendar si jih je treba umivati 20 sekund in nič dlje. Prav tako, si roke umivajmo le, ko je to potrebno: po tem, ko smo bili v javnem prostoru, pred jedjo, po uporabi toalete, po kašljanju ali kihanju. Razkužila za roke uporabljajmo le, ko milo in voda nista na voljo in le, ko je to potrebno, našteva klinična psihologinja.

"Svoje čustvene odzive je potrebno spoštovati, hkrati pa obdržati kontrolo nad njimi. Sicer pa so navodila za obvladovanje tesnobe (tudi paničnih napadov) enaka kot sicer – predvsem preprečiti izkrivljeno interpretiranje "običajnih" telesnih odzivov in s tem preprečiti njihovo stopnjevanje, kar pripelje do paničnih napadov," še svetuje. 

Pri ljudeh z anksioznimi motnjami se lahko simptomi še okrepijo

Raziskave, ki so jih opravili ob prejšnjih izbruhih nalezljivih bolezni (Sars, Mers), so potrdile, da se je pri večini posameznikov z anksioznimi motnjami simptomatika okrepila. Podobno strokovnjaki pričakujejo tudi v obdobju koronavirusa. "Ljudje, ki se že pretirano bojijo virusov in bakterij, se bodo koronavirusa verjetno še bolj bali zato, ker je med nami in v naši neposredni bližini, ker mediji poročajo o tragičnih izidih, ker so protipandemski ukrepi, ki se sicer zelo redko implementirajo, sedaj tu in bodo še kar nekaj časa. Gre torej za občutek nenehne prisotnosti in stiske," pravi Dodič Fikfak.

Simptomi se lahko poslabšajo zaradi spodbud in zahtev iz okolja, da sledimo strogim higienskim ukrepom – kar lahko vodi v vzpostavitev ritualov. "Prav tako stalno informiranje s strani medijev o tem, koliko časa virus ostane aktiven na posameznih površinah, še dodatno vzpodbuja in krepi misli o okužbi," pravi dr. Hvalec. 

Pri ljudeh z anksioznimi motnjami se pogosteje pojavljajo:

- strahovi pred okužbo, kar vodi v dodatno umivanje/čiščenje, izogibanje določenim prostorom, ljudem,

- vsiljive misli o prenašanju virusa na ljubljene osebe in starejše,

- obsesije, povezane s škodo, povzročeno drugim,

- povečana stopnja tesnobe, povezane z zdravjem, zaskrbljenost o ranljivosti.

Pri tem klinična psihologinja poudarja, da so to pogosto "normalne" skrbi, ki povzročajo tesnobo tudi ljudem, ki sicer nimajo psihičnih težav. "Vendar so pri njih te skrbi bolj kratkotrajne, bežne in bodo izginile, ko se bodo stvari normalizirale. Na primer, ko enkrat končajo z umivanjem rok, se misli in skrbi o tem, ali so zadostno umili roke, ne pojavljajo več, saj se zavedajo, da so upoštevali nasvete in ukrepe. Pri osebah z anksioznimi motnjami pa te misli in skrbi ne izginejo kar tako. Povzročajo jim veliko tesnobe, zavzemajo veliko njihovega časa in vplivajo na njihovo vsakdanje funkcioniranje," pravi. 

Če pa se pri nekomu pojavi prava fobija, pa obe strokovnjaki svetujeta, da takšne osebe poiščejo zdravljenje. 

Poleg tega lahko t. i. hipohondri oziroma ljudje s poudarjeno anksioznostjo v zvezi z zdravjem postanejo pretirano pozorni na zgodnje znake okužbe in pogosto preverjajo telesne občutke. "Če iščemo znake težav z dihanjem, je zelo verjetno, da jih bomo tudi našli, saj se bo naše telo odzvalo na negativne misli oziroma skrb, da imamo morda težave z dihanjem. Po drugi strani se v našem telesu ves čas pojavljajo občutki, na katere ponavadi sploh nismo pozorni. Če smo pozorni na vsak znak morebitne okužbe s SARS-CoV-2, je bolj verjetno, da si bomo napačno razložili normalna nihanja telesnih občutkov, ali znake drugih bolezni, kot na primer izcedek iz nosa zaradi alergije na cvetni prah," pravi Hvalčeva. 

Čeprav smo v času epidemije vsi postali bolj pozorni na higieno in ves čas umivamo roke ter razkužujemo površine, je težko reči, da se "germofobi" oziroma anksiozni ljudje zaradi tega počutijo bolje, da so bolj pomirjeni. Zato, ker je ponavljajoče se umivanje rok "normalizirano" v okviru ukrepov proti širjenju okužbe, organizacije in posamezniki pa si delajo zaloge zaščitnih mask, mila in razkužil, so lahko takšne osebe bolj "zamaskirane" in manj izstopajo iz množice. "Ostaja pa odprto vprašanje, če so dejansko tudi bolj pomirjeni. Čeprav se zdaj vsi več posvečamo higieni, so ob tem tudi germofobi zvišali svoje standarde, predvsem pa jih v stisko spravljajo ljudje, ki se predpisanih ukrepov ne držijo, niso dosledni pri higieni, pa tudi aktualno dogajanje, ki poudarja moč virusa, verjetnost okužb, zapletov, smrti," še opozarja specialistka klinične psihologije.