"V zadnjem letu ponovno opažamo porast lažnih kreditov na spletu, ki smo jih prvič zaznali že v letu 2012. Takrat so se tako mnogi posamezniki kot tudi podjetja zaradi ekonomske krize znašli v težkem finančnem položaju, kar so s pridom izkoristili spletni goljufi. Goljufi so obljubljali ugodne kredite brez zavarovanj, z nizko obrestno mero, kar se je za marsikoga končalo s finančno škodo, ki je še poglobila težek socialni položaj," pravijo pri projektu Varni na internetu.

Goljufi so pred leti objavljali male oglase na spletnih oglasnikih ali pa ponudbe umeščali kot komentarje na različnih forumih in novičarskih portalih. Pogosto potrošniki takšne ponudbe prejmejo tudi prek elektronske pošte, saj spam zaščita ni popolnoma učinkovita.

Ker pa so goljufi povsem v koraku s časom, nas skušajo o legitimnosti svoje ponudbe prepričati tudi z lažnimi spletnimi stranmi izmišljenih bank in finančnih podjetij. Prav tako postavljajo zavajajoče Facebook strani, na katerih zlorabljajo logotipe in vizualno podobo slovenskih finančnih ustanov.

"Veliko spletnih strani lažnih bank uporablja enako oblikovno predlogo, goljufi le zamenjajo logotip in kontaktni elektronski naslov. Odkar je mogoče digitalno potrdilo (certifikat) pridobiti tudi brezplačno in na daljavo, goljufi namestijo tudi tega in obiskovalec vidi ključavnico v brskalniku, kar še poveča občutek verodostojnosti," opozarjajo. 

Ko je stik ustvarjen, od vas zahtevajo, da posredujete osebne podatke ter podatke o ročnosti in znesku kredita. Pogosto zahtevajo tudi kopijo osebnega dokumenta, ki pa ga lahko zlorabijo pri drugih goljufijah! Lahko vam ukradejo identiteto, se predstavljajo v vašem imenu, ponujajo kredite, oddajajo stanovanja ipd.

Prošnja za kredit bo brez težav odobrena, nato pa sledijo zahteve po plačilu različnih stroškov: za odprtje novega računa, plačilo notarskih storitev, zavarovanja kredita, plačilo davkov ipd. Da bi vas prepričali o legitimnosti ponudbe, vam pošljejo tudi fotografijo osebnega dokumenta. Seveda pa tu ne gre za dokument bančnega uradnika, ampak za dokument ene izmed njihovih prejšnjih žrtev. V nekaterih primerih pošljejo tudi uporabniško ime in geslo za prijavo v njihovo "spletno banko". Tako vas želijo prepričati, da denar že čaka na računu, samo stroške morate poravnati. Seveda ne gre za pravo spletno banko, ampak za prirejeno spletno stran.

Plačilo najpogosteje zahtevajo prek plačilnih sistemov Western Union ali MoneyGram. Plačilna sistema sta namenjena hitremu prenosu denarja in ne plačevanju blaga in storitev, saj se sled za denarjem zelo hitro izgubi. Denar, ki ga na ta način nakažete goljufom, je za vedno izgubljen. V nekaterih primerih pa goljufi pošljejo številko bančnega računa za nakazilo stroškov. Tu gre za bančne račune v lasti t. i. denarnih mul, ki jih goljufi novačijo pod pretvezo dela od doma. Naloga denarnih mul je posredništvo, da nakazani denar čim prej posredujejo po drugi poti naprej ter zakrijejo sledi denarnega toka.

Vir podatkov: Varni na internetu