Na začetku prikazujejo bajne donose, ko želi posameznik dvigniti svoj denar, pa ...

Ena največjih spletnih kripto prevar doslej je zagotovo bila denarna mreža OneCoin. Ta je pod pretvezo nakupovanja izobraževalnih programov in rudarjenja centralizirane kriptovalute OneCoin ogoljufala na milijone ljudi po svetu. Delovala je po principu piramidne sheme, med avgustom 2014 in marcem 2017 so ljudje od Velike Britanije do Pakistana, Brazilije, Hongkonga, Norveške in med drugim tudi Slovenije vanjo vložili več kot 3,5 milijarde evrov, čeprav v resnici ni bila vredna nič in ni temeljila na tehnologiji veriženja blokov.

Prevaro si je izmislila Bolgarka Ruja Ignatova, samooklicana kripto kraljica. V svojih predstavitvah je ljudi prepričevala, da bo OneCoin nekoč močnejši celo od Bitcoina. Leta 2017 se je interna menjalnica xcoinx, ki je bila edina menjalnica, na kateri se je trgovalo z OneCoinom, brez predhodnega opozorila zaprla. Posamezniki so kljub temu še naprej novačili ljudi v omenjeno piramidno shemo. V začetku leta 2018 so bolgarske oblasti skupaj z Interpolom izvedle veliko racijo na sedežu podjetja, desno roko Ignatove Sebastiana Greenwooda so aretirali na Tajskem, pozneje še nekaj njenih drugih sodelavcev. Kripto kraljica Ruja pa je preprosto izginila z radarjev, kljub temu pa so jo ameriške oblasti leta 2019 v odsotnosti obsodile za spletno goljufijo, prevaro z vrednostnimi papirji in pranje denarja. 

Kripto prevar vse več

OneCoin ni bila ne prva in ne zadnja kripto prevara. Slovenska Policija je v letu 2021 zaznala porast oškodovanja slovenskih državljanov, ki nasedejo spletnim goljufom in vlagajo svoja sredstva v različne spletne platforme, ki obljubljajo visoke donose. 

"Povečanje števila tovrstnih spletnih goljufij smo zaznali že v letu 2020, ko je bilo obravnavanih 83 primerov s skupno materialno škodo v višini več kot dva milijona evrov. V letu 2021 pa smo do sedaj obravnavali že 165 primerov s skupno materialno škodo v višini več kot 6,6 milijona evrov," so za Cekin potrdili na Policiji.

V Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT pravijo, da so lani prejeli okoli 117 tovrstnih prijav. Kot pravijo, rasti kriptovalut sledi tudi zanimanje za investicije. "Zaradi svoje potencialne donosnosti, podpore finančnih institucij in optimističnih napovedi si kriptovalute ogleduje vse več malih vlagateljev, med katerimi se mnogi prvič srečujejo z investicijskim poslovanjem. Prav začetniki v svetu kriptovalut in investicijskega poslovanja pa so glavna tarča spletnih goljufov," so opozorili. 

Kako potekajo kripto prevare?

"Vložil sem v platformo Grandefex in izgubil 7500 evrov. Od začetka so prikazovali odlično stanje, ko pa sem hotel denar dvigniti, so se začeli problemi. Naenkrat je bilo stanje na računu nula," je svojo izkušnjo s kripto prevaro na spletni strani Varni na internetu opisal Marjan. Podobno izkušnjo je delil Ivan: "Vložil sem 7000 evrov. Prikazali so odlično stanje. Na računu je v nekaj mesecih bilo okrog 11.000 evrov. Ko sem hotel dvigniti vsaj del zaslužka, je v nekaj dneh moj račun iz 11.000 evrov padel na -27 evrov."

Prevare se po navadi pojavljajo v obliki oglasov na družbenih medijih, opažajo strokovnjaki za spletno varnost. Pogosto za te lažne oglase zlorabijo podobe znanih oseb, ki jim pripišejo neresnične izjave. Največkrat so ti oglasi videti, kot da gre za članek na kakšnem večjem spletnem portalu, a gre le za photoshop. 

"Spletni goljufi najpogosteje na družbenih medijih ponujajo različne oblike zanesljivega, hitrega in visokega zaslužka, pri čemer potencialne oškodovance  privabljajo z možnostjo vlaganja sredstev v različne oblike naložb (virtualne valute, zlato, sklade ipd.), pri tem pa jim obljubljajo nerealno visoke donose (tudi po več odstotkov dnevno)," pojasnjujejo na Policiji.

Če posameznike s tovrstnim oglasom uspejo premamiti in so pripravljeni investirati, jim goljufi sprva namenijo veliko svojega časa, da na tak način pridobijo zaupanje. "V nadaljevanju navežejo stik po telefonu ali elektronski pošti in jih prepričajo, da na računalnik namestijo program za oddaljen dostop (običajno Anydesk), da jim posredujejo potrebne podatke za dostop do spletne banke ali podatke plačilnih kartic. Na tak način storilci pridobijo popoln nadzor nad računalnikom oškodovanca in njegovimi sredstvi," pravijo na Policiji.

Goljufi na tak način postanejo osebni asistenti ali brokerji. Pri vsem tem pa je ključno, da goljufi vlagatelja prepričajo, da zadeva res deluje. Pogosto ljudi prepričujejo z enostavnim postopkom investiranja, zagotavljajo, da naj bi celotno trgovanje temeljilo na avtomatiziranih programih z zajamčenim donosom. "Po začetnem plačilu, ki običajno znaša 250 evrov, vam dodelijo dostop do spletnega portala, ki vam kaže izmišljene podatke o neverjetni rasti investiranih sredstev," pravijo na SI-CERT.

Seveda gre tudi pri investicijski platformi, na kateri storilci v imenu oškodovanca odprejo trgovalni račun, za goljufijo. "Na njem prikazujejo visoke dobičke, s čimer prepričajo vlagatelje, da vložijo veliko sredstev, tudi več deset ali več sto tisoč evrov," pravijo na Policiji. 

Da jim posamezniki še bolj zaupajo, lahko na začetku omogočijo tudi prenakazilo manjšega dela prikazanega zaslužka na bančni račun. S tem pa želijo tarčo goljufije prepričati, da zadeva res deluje in da vanjo vložijo še več denarja. K dodatnim nakazilom ljudi prepričujejo tudi preko izredno pogostih in agresivnih telefonskih klicev.

"Visoki donosi pa so dejansko izmišljeni in so le številka na zaslonu, saj storilci vložkov ne investirajo v produkte, temveč jih odtujijo s transakcijami v druge virtualne denarnice. Oškodovanci opazijo, da so oškodovani, šele ko želijo izplačilo sredstev in ugotovijo, da do sredstev sploh ni mogoče priti," pravijo na Policiji.

Izplačila pogosto pogojujejo tudi z novimi investicijami. Od vlagateljev zahtevajo vedno nova in nova sredstva za kritje različnih fiktivnih stroškov – davkov, provizij, zavarovanja ... "Takoj, ko ugotovijo, da niste več pripravljeni plačevati, se prenehajo odzivati na vse klice in sporočila, vi pa ostanete brez vsega," pravijo pri SI-CERT.

Namesto pomoči naletijo na novo goljufijo

Na SI-CERT opažajo, da se pogosto zgodi, da žrtve padejo še globlje, ko skušajo poiskati izhod iz situacije. "Ko žrtve ugotovijo, da so bile prevarane, pokušajo na spletu najti informacije, kako bi lahko prišli nazaj do ukradenega denarja. Pri tem zelo hitro naletijo na spletne strani, ki se predstavljajo kot ponudniki pomoči v tovrstnih goljufijah," so zapisali. 

Tudi tovrstne storitve pomoči so po navadi agresivno oglaševane preko različnih ponudnikov. "Pri tem žrtvam kot dokaz njihove uspešnosti prikažejo tudi zasebne podatke iz trgovalne platforme, kar lahko kaže na to, da te storitve in investicijske prevare vodijo ista kriminalna združenja. Seveda je cilj žrtvi tudi preko teh lažnih storitev pomoči ukrasti še dodatna sredstva," opozarjajo na SI-CERT.

Dogaja se celo, da pod članki, ki opozarjajo na kripto prevare, goljufi objavljajo komentarje o tem, kako so jim posamezniki ali podjetja pomagali pri povrnitvi izgubljenega denarja. Seveda pa gre tudi tu za novo zavajanje.

Kako se zaščititi pred tovrstnimi prevarami in goljufijami?

Na SI-CERT opozarjajo na prvo pomembno pravilo: "Če vam pri investiranju obljubljajo velike zajamčene zaslužke brez tveganja, ne nasedajte. Naj vas ne premamijo lepe besede, zeleni grafi in neverjetne zgodbe novonastalih bogatašev. Mnogi so v investicijskih prevarah izgubili čisto vse."

Policija svetuje, da svoja sredstva vlagate v finančne produkte licenciranih, prepoznanih, uveljavljenih in zanesljivih ponudnikov finančnih storitev s predhodnim posvetom s strokovno podkovanimi investicijskimi svetovalci. 

"Če še niste nakazali denarja, enostavno prekinite vso komunikacijo z goljufi. Ne odzivajte se na njihove klice, četudi vam grozijo," svetujejo strokovnjaki iz SI-CERT.

Če pa ugotovite, da ste sredstva investirali v produkt, ki ne omogoča izplačila vloženih sredstev, ste bili najverjetneje žrtev goljufije. V tem primeru je pomembno, da zadevo nemudoma prijavite Policiji. To lahko storite osebno na najbližji policijski enoti, preko klica na 113, po elektronski pošti ali preko spletnih obrazcev na spletni strani Policije.

Prijavo in opis prevare lahko pošljete tudi na SI-CERT, kjer vam bodo svetovali pri nadaljnjih korakih, vendar pa vam ne morejo pomagati pri povračilu izgubljenih sredstev.