Da gre pri projektu OneCoin najverjetneje za prevaro in ne za digitalno valuto, smo že poročali. V številnih državah so projekt, na čelu katerega je Bolgarka Ruja Ignatova, že vzeli pod drobnogled. V Indiji so v začetku maja prijeli kar 18 promotorjev, v Nemčiji so finančni regulatorji ukazali zaustavitev poslovanja in delovanja podjetij, ki so povezana z OneCoin, na Madžarskem pa so ta teden uradno sporočili, da se s primerom ukvarja več pristojnih institucij, saj so zaznali elemente piramidne sheme oz. prevare, poroča spletna stran coindesk.com. V Indiji in Nemčiji so tudi zasegli premoženje posameznikov in podjetij, ki so vpleteni v najverjetnejšo prevaro. 

Kako je pri nas v Sloveniji?

Ali tudi pri nas potekajo podobne preiskave, smo povprašali na tržnem inšpektoratu, ki opravlja nadzor nad spoštovanjem določb Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami.

Da, potekajo. 

A pojdimo po vrsti: omenjeni zakon med drugim določa tudi, da se šteje za zavajajočo poslovno prakso, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno, če podjetje ustanovi, vodi ali spodbuja piramidni sistem pospeševanja prodaje, pri katerem se potrošnik nadeja plačila ali nagrade predvsem zato, ker je v sistem uvedel nove potrošnike, ne pa toliko zaradi prodaje ali uporabe izdelkov. V skladu z omenjenim zakonom so takšne prakse podjetij prepovedane, je za Cekin.si razložila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić.

Zanimalo nas je, kaj konkretno se dogaja v Sloveniji, a nam je odgovorila, da je postopek v zvezi s primerom OneCoin Slovenija trenutno še v teku, zato nam natančnejših podatkov glede ugotovitev ne morejo posredovati. "Smo pa zadevo v pristojno reševanje odstopili tudi policiji," je dodala, in sicer že v začetku marca. 

Policija je bila za Cekin.si redkobesedna. Dejali so le, da so prijavo res prejeli in da je trenutno v fazi preučevanja. 

Kaj pa na Fursu?

Kakšno vlogo pri zaščiti slovenskih državljanov ima finančna uprava (Furs)? Ali lahko preverijo podjetja, ki naj bi bila povezana v domnevno denarno verigo? 

Odgovorili so nam, da lahko preverijo takšna podjetja, ne morejo pa uporabnike zaščititi pred tveganjem pri vlaganju v kripto valute.

Razložili so nam, da ni povsem enoznačno in enostavno ugotovljivo, ali gre za denarno verigo ali ne. "Kot denarna veriga se poenostavljeno obravnava sistem, pri katerem novi pristopniki v sistem vplačujejo denarna sredstva in na ta račun pričakujejo, da bodo dobili od teh, ki so vstopili v sistem za njimi, vrnjenih več denarnih sredstev, kot so jih sami vložili. Povsem jasno je, da se račun ne izide, saj zahteva geometrijsko rast udeležencev in vplačil, ki v praksi ni uresničljiva, zato iniciatorji (organizatorji) in prvopristopniki profitirajo na račun množice kasnejših pristopnikov, ki vložek izgubijo. To je tudi ključni razlog, zakaj so denarne verige prepovedane, ker gre v osnovi za zavajujočo in nepošteno poslovno prakso," so nam še sporočili s Fursa. 

Da je zadeva kompleksnejša in posledično za neukega človeka manj prepoznavna kot prevara, se denarne verige pogosto kombinirajo z mrežnim marketingom, ki je sicer povsem legalna oblika trženja.

"Mrežni marketing je poslovna oblika trženja konkretnih produktov, najbolj pogosto izdelkov široke potrošnje. V praksi se je prav gotovo vsakdo že srečal z mrežnim marketingom – na primer pri trženju posode, čistil in pripomočkov za čiščenje, kozmetike in podobno. Zadeve pa postanejo manj pregledne, ko se tržijo neoprijemljive storitve (kot na primer izobraževanje za pridobivanje novih kupcev) ali se trženju izdelkov in storitev doda še element denarnih verig, izobraževanja za pridobivanje novih kupcev pa v celoti ali v delu preidejo v izobraževanja za pridobivanje novih "vlagateljev"," na pretkanost organizatorjev tovrstnih dejavnosti opozarjajo na finančni upravi. Tu lahko predvidevamo, da gre za piramidni sistem pospeševanja prodaje, pri katerem se potrošnik nadeja plačila ali nagrade predvsem zato, ker je v sistem uvedel nove potrošnike, ne pa toliko zaradi prodaje ali uporabe izdelkov, kar je po Zakonu o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami zavajajoča poslovna praksa, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno.

Kaj pa CoinSpace?

Za projekt "CoinSpace", ki se prav tako pojavlja v Sloveniji, nam je Nejc Kodrič, soustanovitelj podjetja Bitstamp, ki je prvo podjetje v Evropski uniji z licenco za trgovanje z digitalnimi valutami, konec aprila odgovoril, da gre zelo verjetno za podobno shemo, kot pri OneCoinu. "Svetujem previdnost," je takrat poudaril.

Na tržnem inšpektoratu pa so nam včeraj sporočili: "S primerom CoinSpace pa trenutno (še) nismo seznanjeni."