Pandemija nas je prizadela ne le z zdravstvenega, pač pa tudi ekonomskega vidika. V ZDA ocenjujejo, da je zaradi pandemije delo v minulih mesecih izgubilo 22 milijonov Američanov, novo zaposlitev pa jih je doslej našlo le 42 odstotkov od tega. Stopnja brezposelnosti se je sicer v zadnjih mesecih zmanjšala v primerjavi z začetkom pandemije, a je še vedno nekoliko višja kot v času najhujše finančne krize oktobra 2009. 

Tudi po tem, ko so ukrepi za zajezitev novega koronavirusa nekoliko popustili, so mnogi še vedno v stiski in težko poravnajo osnovne stroške, kot so najemnine, krediti, položnice. Vsak tretji najemnik (36 odstotkov) v ZDA namreč julija najemnine ni plačal, ali pa jo je plačal z zamudo, kaže raziskava, ki jo je opravilo podjetje Apartment List. Prav tako pa okoli 30 odstotkov lastnikov stanovanja ni uspelo pravočasno poravnati svojih obveznosti (kredite, položnice). To jasno kaže, da je pandemija ljudi ujela povsem nepripravljene na možnost, da njihov vir preživljanja čez noč usahne.

Slovenci na splošno bolj vestni pri plačevanju najemnin

Kako pa je pri nas, kjer se je zaradi pandemije prav tako povečalo število brezposelnih? V prvih sedmih mesecih je bilo v povprečju brezposelnih 84.717 oseb, kar je 12,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. In čeprav je država ponudila različne oblike pomoči, so se tudi pri nas nekateri znašli v stiski. Pa se to odraža tudi pri zamudah in neplačevanju najemnin?

Na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije (SSRS) pravijo, da zaradi izrednih razmer, ki so nastale ob epidemiji, ves čas spremljajo novonastale situacije, povezane z najemnimi razmerji in težavami najemnikov. "Do kršitev zaradi neplačevanja najemnin in stroškov iz naslova najemnega razmerja oziroma zamujanja prihaja, vendar ne moremo z gotovostjo trditi, da zgolj zaradi izrednih razmer v državi, saj gre pri dolžnikih oziroma zamudnikih največkrat za širši socialni problem," so poudarili. 

Tudi v občinskih skladih ne opažajo pretiranega odstopanja pri neplačevanju zaradi trenutne situacije. V Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) tako pravijo, da v prvih sedmih mesecih letošnjega leta niso opazili povečanega zamujanja oziroma neplačevanja najemnin. "Če so se kot posledica izpada dohodkov zaradi epidemije covida-19 pojavile težave s plačevanjem najemnine, so bili za te primere že predvideni mehanizmi pomoči na državni ravni. Najemnikom neprofitnih stanovanj z nizkimi dohodki je primarni mehanizem pomoči subvencija najemnine. V primeru ekstremnega izpada dohodka, pa lahko pri pristojnem Centru za socialno delo zaprosijo tudi za izredno denarno pomoč," so pojasnili na JSS MOL. 

Tudi Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor (JMSS Maribor) ugotavlja, da terjatve letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani niso narasle. "Trenutno JMSS Maribor izkazuje terjatve v višini dva milijona evrov. Je pa viden manjši upad plačila položnic najemnine z zapadlostjo marec, april in maj 2020 ter zmanjšanje plačila drugih zapadlih obveznosti za nazaj, saj v času epidemije ni bilo možno vršiti izterjav preko sodišča (vlaganje izvršb na TRR in izpraznitev). Po končani epidemiji je JMSS Maribor najemnikom poslal obvestila oziroma opomine pred izvršbo z navedbo, da lahko pred vložitvijo izvršbe za nastale obveznosti iz naslova najemnin oziroma prevzete subsidiarne odgovornosti sklenejo obročno odplačilo dolga, s čimer se izognejo izvršbi," so pojasnili v Mariboru. Posledično se je povečalo število vlog za obročno odplačilo dolga, s čemer so se najemniki izognili sodni izterjavi. 

Tudi neprofitna stanovanjska organizacija Nepremičnine Celje, ki jo je ustanovila MO Celje, ni zaznala izdatnega trenda zaradi neplačevanja neprofitnih najemnin. "K temu pripomore dejstvo, da socialno ogroženi prejemajo subvencije k najemninam, ki blažijo zmožnost neplačevanja najemnin," so prepričani. Podobno menijo tudi v Javnem stanovanjskem skladu MO Koper, kjer so povedali, da so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta izdali za približno 10 odstotkov več odločb za subvencije (130 odločb) v primerjavi z istim obdobjem lani (118 odločb). 

Kot pravijo v Ljubljani, prošnje za obročno plačilo najemnin prejemajo redno, skozi vse leto, ne glede na epidemijo. "Na JSS MOL v primeru nastanka dolga, vsakemu najemniku, na podlagi njegove prošnje, omogočimo poplačilo dolga v več, največ dvanajstih, mesečnih obrokih," pravijo. Kot glavni razlog za obročno plačilo so med epidemijo najemniki navajali izgubo dela dohodka in negotovost glede zaslužka v prihodnosti. 

Zamudniki ponavadi 'eni in isti' ne glede na razmere v državi

Po podatkih republiškega stanovanjskega sklada nobena od regij bistveno ne odstopa glede neplačevanja obveznosti iz najemnin. Na Ptuju, v Metliki, Novi Gorici, Murski Soboti in Idriji število najemnikov, ki zamujajo pri plačilu najemnin, prav tako ne odstopa od prejšnjih let, so nam potrdili. Težave so ponavadi ponavljajo pri "vedno istih" najemnikih."Kar imamo trenutnih dolžnikov, so le-ti ponavljajoči že v preteklih letih. Pri določenih najemnikih so zamude konstantne, vsake toliko časa zamujajo in se jim nabere dolg. Po posredovanih opominih in pozivih oziroma tožbah na sodiščih, pa v večini primerov dolg poravnajo," pojasnjuje Martina Nemanič, svetovalka za področje gospodarstva na Občini Metlika. So pa letos v Metliki prejeli nekoliko več prošenj za odlog plačila najemnin. 

Kot razloge prosilci navajajo izgubo službe, izredne odhodke gospodinjstva, izgubo oziroma zmanjšanje subvencije najemnine, čakanje na enkratno pomoč, v septembru povečani izdatki za plačilo šolskih potrebščin in podobno. 

"Pri vseh tistih najemnikih, kjer je do tega prišlo, smo se individualno dogovorili za način poplačila zapadlih obveznosti in bodočih najemnin, kar smo tudi zapisali v medsebojni sporazum," pa pravijo v Novi Gorici, kjer dodajajo, da je na splošno zamujanje najemnin več ali manj prisotno pri istih najemnikih, ne glede na njihove stalne prihodke. "Posamezniki se na javni sklad obračajo posamično, z vlogami o odlogu ali obročnem odplačilu dolga, enako kakor pretekla leta," pravijo na Ptuju, kjer so zamude pričeli zaznavati v mesecu maju in juniju.

Zanimiv in morda nepričakovan pojav pa so opazili v Občini Idrija, kjer so se tako število dolžnikov kot zneski dolgov v mesecu juniju celo nekoliko zmanjšali, predvsem na račun izplačanih regresov. 

"Ob tem je pomembno poudariti, da imajo najemniki pogosto večji problem plačevanja obratovalnih stroškov, ki so jih dolžni poravnati poleg najemnine," pa dodajajo v Nepremičnine Celje. Med dolžniki pa so neredko tudi takšni, ki se plačilu najemnin enostavno namenoma izogibajo. "Za najemnike, ki imajo za vse drugo, samo za najemnino in stroške ne, se preko odvetnice vloži tožbo na izselitev. Postopek traja približno eno leto," so jasni na občini Idrija. 

Najemnine že več kot 15 let nespremenjene

Cene najemnin za neprofitna stanovanja so odvisne od kraja do kraja, oblikovane pa so po Uredbi o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Gibajo pa se približno takole: od 56,87 evra do 165,67 evra v Metliki, v Mariboru od 93,9 evra (enosobno stanovanje) do 166,01 evra (trisobno stanovanje).  Neprofitna najemnina v Ljubljani pa znaša povprečno 3,12 evra/m2. 

V Celju je neprofitna najemnina za stanovanje v izmeri 55 m2 približno 180 evrov. Kot je pojasnil Tadej Lebič, vodja razvojnih projektov in nabave pri Nepremičninah Celje, je višina neprofitne najemnine določena na podlagi zakonskih določil in je praktično nespremenjena od leta 2003. Podobno pravijo na Ptuju, kjer se višina neprofitnih najemnin ni spremenila že od leta 2007. "V vseh teh letih je neprofitna najemnina stagnirala, ker je ostala nominalno enaka. V razmerju z inflacijo je zaostala neprofitna najemnina več kot 50 odstotkov, v primerjavi z neto minimalno plačo pa več kot 100 odstotkov v tem obdobju," pravijo v Kopru. Tam je višina neprofitne najemnine za novejša stanovanja od 3,30 evra/m2 do 4,40 evra/m2, pri čemer nižja cena velja za večja stanovanja in višja cena za manjša. To pomeni, da je za 30 m2 veliko neprofitno stanovanje v Kopru treba odšteti okoli 132 evrov na mesec, za 80 m2 veliko stanovanje pa 264 evrov na mesec. Pri starejših stanovanjih pa znaša najemnina od 1 evra/m2 do 2,20 evra/m2. 

"Neprofitna najemnina je odvisna predvsem od tega, koliko točk je pripisanih stanovanju, kar ureja Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 127/04 in 69/05). Na število točk vpliva več faktorjev (v največjem deležu starost stanovanja in stanje inštalacij)," so pojasnili na SSRS.  Republiški sklad pa neprofitnih stanovanj v najem ne oddaja sam, pač pa jih daje na razpolago občinam, "da jih same dodelijo glede na njihove potrebe svojim občanom skladno z veljavno stanovanjsko zakonodajo in javnimi razpisi". Zato je tudi višina neprofitne najemnine odvisna predvsem od politike posameznih občin.

Kot so nam pojasnili tako v občinskih skladih kot tudi v Stanovanjskem skladu Republike Slovenije, so nekateri najemniki prosili tudi za znižanje najemnine ali celo za odpis dolga zaradi finančnih težav, ker so nekateri izgubili službe, ali pa niso mogli opravljati storitvenih dejavnosti, ki so bile v času epidemije prepovedane. A na Stanovanjskem skladu se za znižanje najemnin niso odločili. Kot pravijo, so najemnine njihov edini redni vir prihodkov. "Najemnike, ki so oziroma bodo zaradi državnih razmer v težjem socialnem položaju in bodo upravičenost izkazali pri pristojnem Centru za socialno delo, pa lahko prejmejo državno pomoč oziroma uveljavljajo pravico do socialnih transferjev – subvencijo," je poudarila Urška Novak, samostojna svetovalka pri SSRS. 

V času najemnega razmerja se lahko najemnina neprofitnih stanovanj tudi spremeni. SSRS namreč periodično preverja dohodke najemnikov neprofitnih stanovanj. "SSRS je v minulih dveh letih preveril upravičenost do nadaljevanja neprofitnega najemnega razmerja pri vseh najemnikih, kjer je to zakonsko dopustno (SSRS ima v lasti še vedno veliko stanovanj, ki jih zasedajo t. i. imetniki stanovanjske pravice iz bivšega sistema, ki se jih ne sme preverjati). Pri tistih najemnikih neprofitnih stanovanj, pri katerih je ugotovljeno preseganje cenzusa, se določi najemnina v višini tržne najemnine," so še pojasnili na republiškem stanovanjskem skladu.