Da je korona kriza poslabšala delavske pravice in odnose med delavci in delodajalci, so nedavno opozorili v Zvezi svobodnih sindikatov. Odnosi so bolj napeti, saj se delavci bojijo za svoje službe, delodajalci pa so prav tako pod pritiski in v negotovosti glede prihodnjega poslovanja. V takšnih razmerah se vrstijo kršitve delovnopravne zakonodaje in tudi interventnih ukrepov. 

V strahu pred izgubo službe pa so delavci pripravljeni marsikaj sprejeti brez upiranja. Dogaja se denimo, da morajo zaposleni v času, ko so uradno na čakanju na delo, dejansko delati, kljub temu pa prejemajo zgolj 80-odstotno nadomestilo plače. Ali pa, da delodajalci še vedno enostransko odrejajo dopuste, problem je tudi neplačilo nadur oziroma nezabeleženi viški ur, številni delodajalci tudi ne izplačujejo kriznega dodatka. 

Za podatke o tem, koliko kršitev na področju delavskih pravic v povezavi z interventnimi ukrepi so zaznali, smo se obrnili na Inšpektorat za delo (IRSD). Zanimalo nas je, ali se stanje na tem področju izboljšuje ali poslabšuje – ali je torej v drugem valu kršitev manj ali več kot v prvem. Na Inšpektoratu so nam zagotovili, da je njihova prednostna naloga v zadnjih mesecih prav spremljanje upoštevanja intervencijske zakonodaje. "Poleg odzivanja na prijave spoštovanja določb intervencijske zakonodaje oziroma ukrepov za zajezitev koronavirusa poostreno nadzorujemo tudi izvajanje usmerjenih akcij in opravljamo druge inšpekcijske nadzore v celotnem letošnjem letu," so pojasnili. 

Kot pravijo, natančne analize in neposredne primerjave števila kršitev med prvim in drugim valom ta hip še ne morejo podati. Pojasnili so namreč, da inšpekcijski postopki od nadzora do pravnomočno ugotovljene kršitve zahtevajo več časa. Tudi zato, ker pri ugotavljanju posameznih kršitev ves čas sodelujejo tudi z nekaterimi drugimi pristojnimi institucijami, kot je denimo Zavod za zaposlovanje (ZRSZ), s katerim si med drugim izmenjujejo podatke o čakanju na delo in skrajšanem delovnem času.

Izstopata dve kršitvi

Glavni inšpektor Jadranko Grlić je pojasnil, da so od 12. marca do konca novembra ugotovili več kot 1800 kršitev v zvezi z intervencijsko zakonodajo. Poudaril je, da na področju nadzora delovnih razmerij izstopata dve vrsti kršitev – (ne)izplačevanje kriznega dodatka in pozivanje delavcev nazaj na delo s čakanja na delo na domu brez obveščanja ZRSZ.

"Za zdaj smo ugotovili 92 kršitev glede izplačila kriznega dodatka, sicer pa ugotavljamo, da je bil v večini primerov izplačan. Nadzori kažejo, da so bile prijave največkrat posledica nepravilnega razumevanja intervencijske zakonodaje, predvsem glede sorazmernega dela kriznega dodatka; ali pa smo ugotavljali zamik izplačila. Prav tako smo ugotovili 58 kršitev, ker je delodajalec delavca pozval, da se vrne na delo in o tem ni predhodno obvestil ZRSZ," je pojasnil Grlić.

Na inšpektoratu so sicer spomnili na to, da delodajalec delavca, ki je na začasnem čakanju na delo doma, lahko pokliče na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delavec pa ima v skladu s 70. členom Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do omenjenih sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Vendar mora v takšnem primeru delodajalec o tem predhodno obvestiti ZRSZ. 

"Glede ugotovljenih kršitev po intervencijski zakonodaji poudarjamo, da postopki v večini primerov še niso zaključeni, zato o vseh ugotovitvah še ne moremo poročati," pravi glavni inšpektor. Inšpektorji so sicer na terenu opravili več kot 10.000 vseh inšpekcijskih nadzorov. 

Kje se je stanje izboljšalo?

Če je bilo v prvem valu, zaradi pomanjkanja opreme in morda premajhnega zavedanja o širjenju okužbe, več nepravilnosti glede izvajanja ukrepov delodajalcev za zaščito zdravja in varnosti delavcev, inšpektorji zdaj ugotavljajo, da so se razmere v primerjavi s spomladanskim obdobjem izboljšale. "Vendar nekateri delodajalci predlaganih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa tudi zdaj še ne prepoznajo kot nujno potrebnih. V nadzorih inšpektorji ugotavljajo tudi nepravilno uporabo zaščite dihal," je pojasnil glavni inšpektor. 

- Lahko delodajalec delavcu, ki mu je bila odrejena karantena, za ta čas odredi koriščenje rednega dopusta?

Delodajalec ne more enostransko odrejati izrabe letnega dopusta. Kot pojasnjujejo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je pravica do letnega dopusta delavčeva pravica, s katero ta načeloma sam razpolaga. Delodajalec ima zgolj pristojnost, da koriščenje dopusta delavcu, ko ta zanj zaprosi, odreče, če koriščenja delovni proces ne omogoča. Delavec, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, je upravičen do polnega nadomestila plače.

Ker so lahko osebe v karanteno napotene tudi ustno, so imeli nekateri delavci težave pri dokazovanju tega svojim delodajalcem. Potrdilo o napotitvi v karanteno lahko posamezniku izdata Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ali Policija, tako po elektronski kot tudi navadni pošti. Potrdilo je mogoče pridobiti tudi z izpolnitvijo obrazca na spletni strani NIJZ ali portalu eUprava, in sicer z uporabo e-identitete ali brez nje.

- Ali lahko delavec odkloni delo od doma, čeprav je to možno?

Če delodajalec odredi delo na domu oziroma zaradi izrednih okoliščin spremeni kraj opravljanja dela, potem delavec tega ne more odkloniti, lahko pa se dogovori denimo za koriščenje dopusta. Tudi v primeru dela na domu je delodajalec delavcu dolžan zagotavljati varne pogoje za delo. Če delavec meni, da pogojev za opravljanja dela na domu nima, delodajalec pa vztraja pri napotitvi na delo na domu, lahko vloži prijavo pri inšpektoratu za delo. Pri delu na domu je delavec na podlagi zakona upravičen tudi do nadomestila za uporabo lastnih sredstev.

- Kaj lahko stori delavec, ki mu narava dela omogoča delo od doma, vendar mu ga delodajalec noče odrediti. 

Odrejanje dela na domu je v domeni delodajalca, strah pred okužbo pa ni zadosten razlog za izostanek z dela. Če gre za krajše obdobje, lahko delavec tudi v takem primeru predlaga denimo koriščenje letnega dopusta. Na podlagi zakona lahko sicer po svoji želji izkoristi le en dan letnega dopusta, o čemer mora delodajalca obvestiti najmanj tri dni prej. Sicer pa mu delodajalec lahko dopust odreče. ZSSS v takšnih primerih predlagajo, naj delavec delodajalca seznani s pozivi vlade, skupine infektologov in NIJZ glede tega, da naj zdravje zaposlenih ne bo ogroženo po nepotrebnem ter da naj podjetja delavce, kjer je to le mogoče, razporedijo na delo na domu.

- Je delavec, ki ostane doma zaradi varstva otroka, dolžan delati od doma, če to od njega zahteva delodajalec?

Kdor je ostal doma, ker mora otroku zagotavljati varstvo, lahko uveljavlja 80-odstotno nadomestilo plače zaradi višje sile. V tem času mu dela ni treba opravljati. Primer višje sile, ki nastane zato, ker delavec ne more na delo zaradi varstva otrok, je sicer treba presojati v vsakem primeru posebej, zato delavec višje sile ne more uveljavljati samodejno.

- Kakšen je postopek ravnanja ob kršitvah?

V primeru kršitve pravic iz delovnega razmerja delavec najprej od delodajalca pisno zahteva odpravo kršitve. Če je član sindikata, se lahko nadeja pravne pomoči na sindikatu in ga morda tudi pooblasti za zastopanje. Tako bo zahtevo vložil sindikat.

Če delodajalec v osmih dneh kršitve ne odpravi, lahko delavec v 30 dneh odpravo kršitve uveljavlja na delovnem sodišču. To ne velja za denarne terjatve, pri katerih lahko delavec takoj vloži tožbo na sodišče. Tudi v tem primeru imajo člani sindikata marsikje pravico do brezplačne pravne pomoči oz. zastopanja na sodišču.

Takoj, ko se pojavi kršitev, lahko delavec tudi poda prijavo na inšpektorat za delo. Tudi pri tem lahko pomaga sindikat.

Za vas bomo iskali najboljša delovna mesta in najboljše zaposlitvene nasvete. Kakšne so vaše pravice in kako jih uveljavljati? Prijavite se na Cekin Zaposlitev e-novice!