Hrana, pridelana v lokalnem in bližnjem okolju, je bolj kakovostna, sveža in zdrava. Živila so zaradi krajše dobavne verige manj izpostavljena različnim negativnim dejavnikom, kar pomeni manj tveganj glede varnosti, pa tudi veliko manj je slabega vpliva na okolje. Z nakupom neposredno pri kmetu ali pridelovalcu se lahko ognete stroškom posrednikov, obenem pa odpirate slovenskega kmeta in druge, ki skrbijo za hrano, da bodo lahko še naprej oskrbovali prebivalstvo z njo, poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Slovenija je po navedbah ministrstva dovolj samooskrbna oziroma ima celo preveč mleka, perutninskega in govejega mesa, medtem ko imamo premalo zelenjave in prašičjega mesa. In izbruh novega koronavirusa je prizadel ravno proizvajalce mleka, ker je manjše tuje povpraševanje. Povsod po Evropi se soočajo s presežkom in tudi zato se je še bolj znižala cena mleka. Odkup so zaradi težav pri izvozu sicer povečali v nekaterih slovenskih mlekarnah, a so hkrati opozorili na njihovo omejeno zmogljivost. Kot eno od rešitev se je pomislilo na predelavo v mleko v prahu, ki pa ga lahko v Sloveniji delajo le v Pomurskih mlekarnah. Perutninarji medtem ne poročajo o večjih težavah glede odkupa; manj povpraševanja je seveda pri hotelirjih in gostincih, a se je hkrati povečalo pri trgovcih.

Pristojni zagotavljajo, da hrane ne bo zmanjkalo in da bo za vse dovolj vsega potrebnega. No, vsaj osnovnega. Ministrica Aleksandra Pivec je opozorila, da se lahko sicer zgodi, da na trgu začasno zmanjka kakšnega živila in da bo pestrost izbire na trgovskih policah manjša. Tudi potrošniki se moramo zavedati, da v najtežjih časih morda ne bomo dobili prav vsega, kar smo bili do sedaj navajeni, zato moramo prilagodi prehranske navade, je poudarila. Na kmetijskem ministrstvu se tudi zato zavedajo, da je za državo bolj kot kdaj koli prej izjemnega pomena samooskrba na področju prehrane, "kar se jasno kaže v krizah, kot je tudi sedanja. Hrana je osnovna človekova potreba, v mirnih časih in bogatejših državah je sicer res globalno dostopna. Ko nastopi čas krize in se meje zapirajo, pa se izkaže, da je lokalna oskrba oziroma pridelava in predelava izjemno dragocena."

Posledično predvsem v kriznih časih namenjajo izjemno pozornost reševanju kmetijstva, živilske industrije in ribičev z ukrepi, ki bi preprečili ali vsaj omilili posledice. Med njimi je pozivanje k kupovanju lokalnega, čemur so se prilagodili tudi številni pridelovalci. V dobrovniškem podjetju Ocean Orchids, kjer so do nedavnega vzgajali orhideje, so denimo praktično čez noč začeli poskusno pridelovati tudi solato, po potrebi bodo tudi drugo zelenjavo, so napovedali. Mnogi trgovci, kmetje, sadjarji in pridelovalci, ki so prej prodajali samo fizično, so se zdaj preusmerili na splet. Preko interneta lahko tako kupite različno zelenjavo, od brokolija, solate, krompirja, pa tudi sadje, moko, mleko in mlečne izdelke, meso in mesne proizvode, med, sokove, vloženo zelenjavo in sadje, marmelade in še bi lahko naštevali.

Kako veste, da je hrana slovenska?

Ampak, kako lahko potrošnik brez dvoma prepozna, da so živila oziroma pridelki slovenski in da so varni? Ali imajo tudi majhne lokalne kmetije kakšne certifikate, druga dokazila? Na ministrstvu odgovarjajo, da so predpakirana živila v trgovinah primerno označena, kmetije pa imajo tudi možnost zaščititi pridelke in živila v različnih shemah kakovosti. Tako so denimo s posebnim znakom označeni poreklo, ekološka živila, izbrana kakovost Slovenija, integrirana pridelava in podobno.

Nadzor nad pravilno uporabo certifikatov in simbolov vršijo inšpektorji Uprave za za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, skladnost proizvodov s specifikacijami za vse sheme kakovosti oziroma certificiranje pa izvajajo imenovani certifikacijski organi, in sicer Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu (KON-CERT), Bureau Veritas in Inštitut za kontrolo in certificiranje Univerze v Mariboru (IKC-UM). Celostne informacije in označbe shem kakovosti ter zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil lahko najdete TUKAJ.

Kje lahko najdete ponudnike hrane v bližini?

Na ministrstvu odgovarjajo - denimo na spletnem portalu Naša super hrana, na katerem je celo zemljevid, kjer lahko poiščete svojega lokalnega ponudnika. Kmetije, pridelovalci in predelovalci slovenske hrane lahko brezplačno predstavijo ponudbo, potrošniki pa jih nato po želji kontaktirajo in izberejo sezonsko hrano iz svoje bližine. Na portalu so tudi nekatere povezave že obstoječih platform, kjer se po lastni presoji združujejo kmetje, ribiči ali ribogojci, na katere se potrošniki lahko direktno obrnejo za nakup, na strani pa so tudi preprosti domači recepti in nasveti za vrtičkarje. Hrano od lokalnega kmeta je mogoče kupiti tudi preko projekta KGZS Kupujmo domače.

V nekaterih občinah so medtem tudi odprte tržnice, vendar samo za živila, denimo meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, kmetijski pridelki in sadike, medtem ko ne smejo ponujati obutve, oblek, suhe robe ... Tržnice so praviloma odprte manj časa in v morebitnih pokritih delih velja omejitev števila kupcev. Nekje na občinski ravni zbirajo sezname prodajalcev oziroma kmetij, ki imajo svoje pridelke in izdelke, in seznam sproti dopolnjujejo na občinskih spletnih straneh. Naročeno lahko nato kupci ali prevzamejo na kmetiji oziroma drugem dogovorjenem kraju ali pa jim hrano dostavijo na dom. Vse je odvisno od dogovora med kupcem in ponudnikom.

Prodaja od vrat do vrat ni dovoljena, je pa dovoljena dostava

V skladu z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom lahko kmetje in sadjarji še naprej ponujajo in prodajajo pridelke, pri čemer pa ni dovoljena prodaja od vrat do vrat. Odlok o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev za časa epidemije koronavirusa pa med drugim dovoljuje ponudbo in prodajo potrošnikom po spletu. V tem sklopu je dovoljena dostava naročenega na dom, pri čemer pa je treba dosledno upoštevati vsa priporočila in navodila za zajezitev in obvladovanje epidemije, so razložili na ministrstvu.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz) poudarjajo, da je treba pri prodaji na kmetijah upoštevati ukrepe za primerno zaščito za preprečevanje širjenja okužbe. Zato tako prodajalce kot kupce pozivajo, naj se izogibajo nepotrebnim stikom in v čim večji meri uporabljajo dostavo na dom, najbolje le do vhodnih vrat s plačilom s kartico ali še bolje preko spleta. Tudi fizična prodaja na kmetijah naj se opravi brez nepotrebnih stikov. Kupce pozivajo, naj na kmetijo prihajajo ločeno, prodajalce pa, naj jih naročajo posamezno. Ob prihodu na kmetijo se ne rokujte, skrbite za higieno kašlja, ne dotikajte se obraza, umivajte in razkužujte si roke, s seboj prinesite svojo embalažo ter tako poskrbite za zdravje vseh, še svetujejo na Nijz.

V krizi se pokaže pomembnost samooskrbe

Po izbruhu konronavirusa se je izkazalo, kako zelo pomembna je samooskrba, kako zelo ključna je živilsko predelovalna industrija pri preskrbi prebivalcev Slovenije s hrano. Ravno v času epidemije potrebujemo varno in kakovostno hrano, zato moramo stopiti skupaj in kupovati od slovenskih kmetov in slovenske živilske industrije, poudarja vlada. Na kmetijskem ministrstvu močno spodbujajo ljudi k poseganju po slovenskih kmetijskih pridelkih in živilskih proizvodih in poudarjajo tudi, kako zelo je pomembno, da trgovine nabavo usmerijo na slovenske dobavitelje in da živilsko predelovalna industrija uporablja slovensko surovino. Tudi slovenski kmetje so junaki krize. Zdaj lahko bolj kot kdaj koli pripomorejo, da Slovenci kljub epidemiji in omejitvam na mejah ne bodo ostali brez osnovnih živil. Mi pa jim lahko pomagamo z nakupom pri njih, s čimer v osnovi pomagamo vsem in tudi sebi. Več ko bomo kupovali lokalno, več in bolj bo raznovrstna ponudba. Sodelujmo, podpirajmo se in pomagajmo si. Kdaj, če ne zdaj?

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!