Po Odloku o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 je med drugim določena obveznost delodajalca, da preverja izpolnjevanje PCT, torej ali so zaposleni preboleli, cepljeni ali testirani, obenem so zaradi preprečevanja širjenja virusa na delovnem mestu predvideni tudi drugi pogoji za opravljanje dela. Če denimo zaposleni kljub drugačnim navodilom in zahtevam ne nosi zaščitne maske in morebitne druge zaščitne opreme za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, če morda odklanja testiranje, ga lahko doletijo posledice. Upoštevanje zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja je namreč po mnenju ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti eno od temeljnih obveznosti delavca, neizpolnjevanje pa predstavlja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko razlog za ukrepanje delodajalca v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1).

"Delavcu, ki krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delodajalec v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti izreče opomin ali tudi druge disciplinske sankcije, če so določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Kršenje pogodbenih obveznosti ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja je lahko tudi utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, vendar pa mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz omenjenega razloga delavca pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil obveznosti iz delovnega razmerja," je razložil glavni inšpektor na Inšpektoratu za delo, Jadranko Grlić. Delavčeva hujša kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjena naklepoma ali iz hude malomarnosti, pa je po njegovih navedbah tudi taksativno določen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. "Ob tem mora biti hkrati izpolnjen tudi pogoj, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi," je dodal.

O ravnanju ob preverjanju pogojev PCT so podali mnenje tudi v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa, kjer delodajalcem med drugim pojasnjujejo, kakšne so možnosti v primeru, ko delavec odkloni testiranje, ko noče podati izjave o izpolnjevanju PCT ali ko ne pusti vpogleda v potrdilo o PCT. Pritrjujejo mnenju Inšpektorata in tudi po njihovih ugotovitvah lahko delodajalec kršitve obravnava kot lažjo kršitev obveznosti v okviru disciplinskih postopkov in z disciplinskimi sankcijami, pri čemer je pred izrekom disciplinske sankcije treba delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor. Potem se mu lahko izreče še opomin oziroma drugo disciplinsko sankcijo, in uvede postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, pri čemer je pri odpovedi treba paziti na postopek in roke za zakonito redno odpoved iz krivdnega razloga, so opozorili. Obenem je ključno, da se pri sankcioniranju kršitev enako obravnava vse zaposlene, ki odklanjajo PCT. "Prav tako je pomembno, da se delavcu ob vsaki odklonitvi predložitve izjave o izpolnjevanju pogoja PCT izroči prepoved opravljanja dela in naslednji dan ponovno omogoči testiranje na delovnem mestu ter opozorilo glede nadaljnjih posledic nespoštovanja obveznosti," svetujejo.

Kakšne pa bi bile lahko posledice za delodajalce, ki so ukrepali na podlagi Odloka, morda tudi koga odpustili, če se razveljavi ali celo odpravi? V ustavni presoji je namreč več pobud, ki izpodbijajo vladni odlok. "V primeru, da bi odpoved pogodbe o zaposlitvi temeljila izključno na Odloku, ki bi bil kasneje s strani Ustavnega sodišča razveljavljen ali odpravljen, potem bi bila taka odpoved najverjetneje nezakonita, pod pogojem, da bi delavec uveljavljal ustrezna pravna sredstva," je navedel odvetnik Gregor Kovačič. Morebitna razveljavitev bi namreč pomenila, da Odloka ne bi bilo mogoče uporabljati za razmerja, nastala pred razveljavitvijo, če do tedaj o njih ni bilo pravnomočno odločeno. "Povedano z drugimi besedami – razveljavljen Odlok ali del njegovih določb v odprtih sodnih postopkih glede morebitne nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more biti več podlaga za odločitev sodišča v zadevi. V zvezi s tem velja še dodati, da skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča razveljavitev predpisa lahko učinkuje tudi na pravnomočno zaključene zadeve, če je na primer bilo zoper sodbo sodišča vloženo izredno pravno sredstvo ali ustavna pritožba," je dodatno poudaril. Odprava Odloka pa bi v vsakem primeru učinkovala za nazaj in bi lahko vsakdo, ki so mu na podlagi odpravljenega Odloka nastale škodljive posledice, zahteval njihovo odpravo.

Kako se lahko delodajalci morda že zdaj dodatno zaščitijo? V Odvetniški pisarni Jadek & Pensa priporočajo ureditev internih aktov. "Vrednotenje teže kršitve je odvisno tudi od vrednot, interesov in specifičnih okoliščin pri delodajalcu, kar svetujemo, da se uredi z internim pravilnikom o disciplinskem postopku in postopkih odpovedi," so zapisali. Po pojasnilih odvetnika Kovačiča bi bilo lahko drugače v primeru, če bi denimo delodajalec zahtevo o izpolnjevanju pogoja PCT vključil v izjavo o varnosti z oceno tveganja pri delodajalcu, ki jo izdela strokovni delavec v sodelovanju z izvajalcem medicine dela. "V primeru, da bi bilo na ta način za določeno delovno mesto predvideno izpolnjevanje pogoja PCT, delavec pa pogoja ne bi izpolnjeval, bi delodajalec imel podlago za podajo odpovedi tudi v primeru, če bi bil Odlok razveljavljen. S tem bi se lahko delodajalci v največji možni meri izognili riziku morebitne razveljavitve Odloka s strani Ustavnega sodišča," je razložil.

Kaj pa lahko vprašajo kandidate na razgovoru za delo?

Na vprašanje, v katerih primerih lahko delodajalec morda na razgovoru za delo od kandidatov za službo zahteva podatke oziroma vpraša, ali so preboleli ali cepljeni, oziroma kakšen odnos in mnenje imajo o cepljenju, je glavni inšpektor Jadranko Grlić odgovoril: "Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa v 28. členu, da sme delodajalec od kandidata zahtevati predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, ne sme pa od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Na podlagi 5. člena Odloka morajo pogoj PCT za čas opravljanja dela izpolnjevati vsi delavci in osebe, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu ali ki samostojno opravljajo dejavnost. Glede na to je mogoče razumeti, da je pogoj PCT za delavce pogoj za opravljanje dela vsaj v času veljavnosti zgoraj omenjenega odloka, upoštevaje tudi pravno ureditev in posebnosti pri posameznem delodajalcu. Ker gre torej za izpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, ni mogoče nedvoumno zaključiti, da bi bilo vprašanje delodajalca kandidatu o izpolnjevanju PCT pogojev sporno ali prepovedano. Ali bi lahko šlo za kršitev zakona, pa se preverja v posameznem konkretnem primeru po presoji vseh relevantnih okoliščin."

Izpostavil je tudi mnenje Zagovornika načela enakosti, ki je sredi avgusta v svoji Oceni diskriminatornosti predpisov poudaril, da pri drugačni obravnavi cepljenih in necepljenih delavcev ne gre za diskriminacijo na podlagi druge osebne okoliščine. Zagovornik je namreč presodil, da cepljenje ni kot spol, starost, barva kože in druge osebne okoliščine, ki si jih človek ne izbere sam, temveč je stvar osebne izbire posameznika. Ker (ne)cepljenost ni osebna okoliščina po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo, je mnenja, da ne more biti diskriminacija neenaka obravnava ljudi glede na to, ali so cepljeni ali ne.

Zakon o delovnih razmerjih torej določa, da  sme delodajalec pri razgovoru za delo od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. "Dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT bi tako delodajalec načeloma lahko zahteval (pa še to zgolj na vpogled) zgolj v primeru, ko bi bilo izpolnjevanje pogoja PCT določeno kot pogoj za opravljanje dela. Ker Odlok določa, da morajo zaposleni pri opravljanju dela izpolnjevati PCT (tj. obveznost delavcev), delodajalec pa ima obveznost to preverjati (obveznost delodajalca), Odlok na ta način uvaja novo obveznost iz delovnega razmerja oziroma celo pogoj za opravljanje dela. Skladno z 9. členom ZDR-1 pa sta v času trajanja delovnega razmerja delodajalec in delavec dolžna upoštevati med drugim tudi podzakonske predpise, kakršen je tudi Odlok. V tem delu je sicer problematično, da novo obveznost uvaja odlok in ne zakon, vendar pa do morebitne presoje ustavnosti in zakonitosti velja in se je nanj mogoče neposredno sklicevati. Kolikor je to s stališča stroke s področja varnosti in zdravja pri delu utemeljeno, bi bilo zahtevo o izpolnjevanju pogoja PCT smiselno dodatno vključiti še v izjavo o varnosti z oceno tveganja pri delodajalcu," je dodatno razložil odvetnik Gregor Kovačič. Če izpolnjevanje pogoja PCT ne bi bilo določeno kot pogoj za opravljanje dela, potem pa delodajalec na razgovoru za delo od kandidata ne bi smel zahtevati podatka o prebolelosti oziroma cepljenju. "Kandidat ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, in tako mu ni treba denimo odgovarjati na vprašanja, kakšno mnenje ima o cepljenju in podobno," je izpostavil.

Kaj, če delodajalec nepooblaščeno vpogleda v podatke o zdravstvenem stanju zaposlenega?

Ali lahko morda tudi na rednih zdravstvenih pregledih preverjajo, če so zaposleni cepljeni oziroma preboleli? Ali ima delodajalec vpogled v podatke? "Zakon o varnosti in zdravju pri delu med drugim tudi določa, da je delodajalec dolžan zagotavljati zdravstvene preglede s strani izvajalca medicine dela, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Gre za predhodne zdravstvene preglede pred prvo zaposlitvijo pri delodajalcu in za obdobne periodične zdravstvene preglede, ki se izvajajo v obdobjih, ki niso krajši od šestih mesecev. Po opravljenem zdravstvenem pregledu specialist medicine dela izda zdravniško spričevalo, v katerem oceni izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za izvajanje določenega dela v delovnem okolju. Glede na predhodno zapisano pojasnjujemo, da zdravstveni pregledi, opredeljeni s predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu, niso namenjeni preverjanju izpolnjevanja PC pogojev delavcev," je pojasnil glavni inšpektor Grlić.

V Uradu informacijskega pooblaščenca so sicer v zadnjih dneh mesecih prejeli več kot 50 prijav zaradi domnevno nepooblaščenih vpogledov v dokazila o izpolnjevanju pogoja PCT. V največ primerih so se nanašale na preverjanje izpolnjevanja pogojev PCT zaposlenih, ki jih izvajajo delodajalci, v manjši meri pa tudi na preverjanje obiskovalcev, kupcev, uporabnikov storitev. Informacijski pooblaščenec je ugotovil, da je šlo večinoma za pomanjkanje ustreznih navodil v predpisih in povezanim pomanjkanjem informaciji iz 13. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki jih morajo upravljavci posredovati posameznikom ob zbiranju osebnih podatkov, ter da pri takšnem vpogledovanju v dokazila o izpolnjevanju pogoja PCT ne gre za zavestne kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, je sporočil namestnik informacijske pooblaščenke, Jože Bogataj. Zaradi velikega števila prejetih prijav in vprašanj, ki se pojavljajo glede preverjanja izpolnjevanja pogojev PCT, pa v pomoč zavezancem in posameznikom izdali Smernice o preverjanju PCT pogojev za delodajalce oziroma upravljavce, za posameznike in za šole, v katerih odgovarjajo na najpogosteje zastavljena vprašanja.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!