Delodajalci – tako zasebni kot tudi javni sektor – se po besedah direktorice detektivske varnostne agencije in detektivke Bernarde Škrabar vse pogosteje odločajo za najemanje detektivov za preverjanje upravičenosti odsotnosti delavcev z dela zaradi bolezni ali poškodbe. "V naši detektivski agenciji trend najemanja detektivov za preverjanje odsotnosti z dela delavcev raste. Ne mine niti en delovni dan, da nimamo v obdelavi kontrol bolniškega dopusta ali pa nadzora bolniškega dopusta," je dejala. V primerih klasičnih enkratnih kontrol bolniških odsotnosti ugotovijo približno eno kršitev na 10 kontrol, v primerih, kjer se delodajalci odločijo za dolgotrajnejši nadzor pa skoraj vedno odkrijejo kršitve.

Bernarda Škrabar je opozorila, da so imeli v 14-letni praksi že precej primerov, v katerih so zaposleni izkazovali, da so bolni, v resnici pa so opravljali bodisi pridobitno delo, delo na črno, težka fizična dela ali so šli na potovanja. "V svoji večletni praksi smo obravnavali tudi primere, ko so delavci v času bolniške odsotnosti opravljali pridobitno dejavnost, kot na primer gradnja hiše, potovanja v tujino na dopust ... Delavec je delodajalcu navajal, da je doma in da leži, v resnici pa je smučal v mondenem letovišču v tujini. Obravnavali smo primer, ko naj delavec po bolniškem redu ne bi mogel dvigniti roke nad višino ramena, dejansko pa je opravljal težka gradbena dela na strehi. Imeli smo tudi primer, ko je imel delavec predpisano strogo mirovanje, vsak teden pa je prodal tri vozila na avto sejmu," je opisala.

Po njenih opažanjih se v podjetjih vse bolj zavedajo, da neupravičena bolniška odsotnost zanje pomeni dodaten strošek, saj morajo odsotnega nadomestiti in po možnosti v kolektivu najeti, zaposliti ali naučiti nekoga drugega, da opravi njegovo delo. "Obenem zaposleni, ki zlorablja bolniški dopust, daje negativen zgled ostalim delavcem v podjetju v smislu, "če gre lahko on na bolniški dopust in v resnici dela drugje, odpotuje ali gre na morje (ker na primer ni dobil dopusta in je šel zato na bolniški dopust), zakaj ne bi še jaz". Posledično je samo vprašanje časa, kdaj bodo "druga jabolka začela gniti". Navedeno ima poleg finančnih posledic tudi zelo negativni vpliv na klimo v podjetju," je opozorila Bernarda Škrabar.

Kako pa je ob morebitni zlorabi nege, denimo za otroka?

Medtem ko je bolniška prvih 30 dni strošek delodajalca, pa je nadomestilo plače za nego od prvega dne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato njeno upravičenost nadzira ZZZS in poleg zdravstvenega stanja otroka ugotavljajo tudi pravico zavarovanca do nege. Pravice do nege denimo ni, če lahko otroka neguje drugi od staršev, ki zato ne bo odsoten iz službe, ker je denimo nezaposlen ali upokojen. ZZZS stalno nadzira pogoje za odobritev nege in v primeru ugotovljenih kršitev zahtevajo povračilo izplačanega nadomestila plače oziroma delodajalcu zavrnejo izplačilo povračila. Na ZZZS sicer odkrivajo vse manj kršitev glede nege. "V letu 2019 smo v primerih, ko je šlo za očitno kršenje pravice do nege, zahtevali povračilo oziroma nismo izplačali nadomestila plače v 75 primerih," so sporočili z ZZZS.

"Nekateri zmotno menijo, da ni dopustno kontrolirati zaposlenega, ki je odsoten od dela zaradi nege otroka. Glede zlorab bolniškega dopusta zaradi nege otroka, je potrebno izpostaviti sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips 19/2010, v katerem je zapisano, da bi bilo nelogično, da bi Zakon o delovnih razmerjih zaradi vsebinsko enake kršitve delavca sankcioniral le zlorabe, storjene v času odsotnosti in povezane s poškodbo ali boleznijo delavca, zlorabe zadržanosti z dela zaradi nege otroka pa ne; torej da bi bile prav te zlorabe povsem izvzete," je razložila Bernarda Škrabar. Po njenih navedbah je treba upoštevati namen upravičene odsotnosti zaposlenega, ki ima odobreno odsotnost od dela zaradi nege otroka. Namen je seveda, da delavec skrbi, varuje in neguje otroka, ki potrebuje nego. Torej mora biti od otroku, ne pa med izostankom iz službe opravljati recimo pridobitno dejavnost.

Kaj čaka zaposlenega, če ga ujamejo pri zlorabi?

Kršenje navodil za zdravljenje oziroma pravil bolniške odsotnosti je lahko zakonska podlaga za izredno odpoved. Zakon o delovnih razmerjih dopušča, da je mogoče izredno odpovedati zaposlitev zaposlenemu, če med odsotnostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, če medtem opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega prebivanja.

Iz določbe Zakona o delovnih razmerjih izhaja, da mora delodajalec dokazati utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved. Dokazati mora torej tako obstoj odpovednega razloga kot tudi obstoj okoliščin in interesov, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Navesti in dokazati mora konkretne okoliščine in interese, ki utemeljujejo nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja z delavcem zaradi storjene kršitve pogodbene ali druge obveznosti, je poudarila Bernarda Škrabar.

Kdo lahko preverja domnevne zlorabe bolniške odsotnosti?

Ključno je, da so kršitve ustrezno zbrane in le pooblaščeni detektiv lahko na podlagi Zakona o detektivski dejavnosti pridobiva informacije v povezavi z bolniško odsotnostjo. Zakonodaja jim omogoča, da na podlagi pooblastila delodajalca opravijo nadzor in da od zdravnika pridobijo bolniški list. "Težave lahko nastanejo pri dokazovanju kršenja, zato je pomembno, da delodajalec najame detektiva, ki ima v Sloveniji ustrezno pravno podlago v Zakonu o detektivski dejavnosti in ki ima primerno strokovno znanje, da odkrije in dokumentira tovrstne kršitve. Samo tako zbrani dokazi imajo namreč procesno vrednost v nadaljnjih postopkih," je opozorila Bernarda Škrabar.

"Podjetja zmotno mislijo, da bodo privarčevala, če za preverjanje upravičenosti bolniške odsotnosti najamejo osebe, ki niso detektivi. Zavedati se je potrebno, da imamo detektivi podlago v zakonu, da smo strokovno usposobljeni, da moramo imeti zavarovano odgovornost, da smo varnostno preverjeni s strani notranjega ministrstva. Obenem zberemo ustrezno dokazno gradivo in na koncu napišemo strokovno poročilo, ki je lahko obravnavano kot dokaz v morebitnih nadaljnjih postopkih. Detektiv lahko nastopi tudi kot kvalificirana priča na sodišču," je dodala.

Zaposlenega torej ne more nadzorovati kar vsak - le pooblaščeni detektiv lahko na podlagi Zakona o detektivski dejavnosti pridobiva informacije v povezavi z bolniško odsotnostjo, je razložila Bernarda Škrabar. Zakonodaja le pooblaščenim detektivom omogoča, da na podlagi pooblastila delodajalca opravijo kontrolo ali nadzor in od zdravnika pridobijo bolniški list. Delodajalec oziroma detektiv kot njegov pooblaščenec lahko preverja, ali zaposleni na bolniški spoštuje navodila za zdravljenje iz bolniškega lista in koliko časa bo bolniško odsoten, če je že znano, medtem ko o ne sme poizvedovati o diagnozi.

Delodajalec ima vedno, tudi po preteku 30 dni, pravico preverjati zadržanost z dela zaposlenega. Če je zaposleni zadržan z dela več kot 30 dni, ko gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ga lahko še dodatno preveri tudi pooblaščenec Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ali tako imenovani "laični kontrolor". Slednji lahko zaposlenega obišče na domu, presodi spoštovanje bolniške in opažanja zapiše v zapisnik.

Na ZZZS so sicer v letu 2019 opravili 3969 nadzorov in kršitve so se po ugotovitvah njihovih laičnih nadzornikov nanašale predvsem na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje pridobitnega dela. V 255 oziroma v 6,4 odstotka vseh primerov so ugotovili kršitve navodil za čas začasne zadržanosti od dela, nekatere pa so tudi večkrat preverjali. Pri 117 so zaključili začasno zadržanost od dela, v 44 primerih so ugotovili, da bi lahko zaposleni delali vsaj krajši delovni čas, 13 zavarovancem so odvzeli nadomestilo plače.

"Vendar so po mojem mnenju tovrstne kontrole nezadostne. Bistvena razlika detektivov od laičnih kontrolorjev ZZZS, je, da slednji eventualno lahko preverijo, ali je delavec doma ali ne in nič drugega. Ne smejo namreč poizvedovati in iskati delavca kje drugje kot na domu, tudi če na primer v sosednji stavbi opravlja pridobitno delo, na primer avtomehanična dela," je opozorila Bernarda Škrabar. Zgolj detektivi imajo po Zakonu o detektivski dejavnosti edini možnost tovrstnih poizvedb, ko lahko poiščemo zaposlenega tudi izven njegovega doma ter ga sledimo, opazujemo in dokumentiramo morebitne kršitve, je dodala.

Opaža sicer, da sicer vse več slovenskih podjetji izvaja laične kontrole bolniških dopustov s tako imenovanimi kontrolorji, nadzorovalci in podobno, ki niso detektivi, "kar je protizakonito. Praksa se dogaja že leta, šele sedaj se je začelo govoriti o tem. Detektivi smo edini, ki lahko po Zakonu o detektivski dejavnosti opravljamo kontrole in nadzore bolniške odsotnosti. Vsi ostali, ki to počnejo, počnejo protizakonito in tudi protiustavno, saj brez zakonske podlage posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine. Navedeno tudi počnejo brez ustreznih znanj, zaradi česar je njihovo ravnanje ne samo nezakonito, ampak tudi nestrokovno," je opozorila. Prav tako njihovih zbranih dokazov ni mogoče uporabiti v morebitnem sodnem sporu.

Pomembno - delodajalec odgovoren za ustrezno zbiranje osebnih podatkov

Delodajalec lahko torej preverja domnevne zlorabe bolniških preko detektivov in preko pooblaščenih oseb, pri čemer pa mora poskrbeti tudi za ustrezno varovanje osebnih podatkov. "Vsekakor je za delodajalce varneje, če takšen nadzor zaupajo osebam, ki so usposobljene in zavezane k spoštovanju predpisov - na primer zasebnim detektivom z licenco, čeprav lahko nadzor zaupajo tudi drugim pogodbenim obdelovalcem, ki niso zasebni detektivi z licenco. Ključno je torej, da so registrirani za opravljanje takšne dejavnosti in so za takšne nadzor ustrezno usposobljeni," je pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Predvsem pa delodajalec tudi sam nosi odgovornost, če se izkaže, da pooblaščenec nima potrebnih znanj za pridobivanje osebnih podatkov, tudi sam nosi odgovornost za njegovo morebitno nezakonito delo.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

Nas že spremljate na Facebooku? Pridružite se nam in bodite na tekočem vedno in povsod!