Novembra 2013 so kranjski policisti kazensko ovadili 58-letno zdravnico, ki naj bi svojemu 20-letnemu bolniku izdala dve lažni zdravniški potrdili o upravičeni zadržanosti z dela. Ovadili so tudi bolnika, ki naj bi potrdilo uporabil pri delodajalcu, čeprav naj zdravnice takrat sploh ne bi obiskal niti ni iskal zdravniške pomoči. Policiste je obvestil delodajalec, ki je ugotovil domnevne nepravilnosti pri nadzoru bolniške odsotnosti, so takrat sporočili iz kranjske policijske uprave.

O domnevnih zlorabah pri izdajanju zdravniških sporočil se je začelo v javnosti glasneje govoriti v zadnjih letih ob odmevnih primerih sojenj Čista lopata, Istrabenz, Patria, ko so nekateri obtoženi opravičevali izostanke na sodnih obravnavah z zdravniškimi spričevali. Po poročanju Večera pa naj bi mariborsko sodišče avgusta lani sprožilo predkazenski postopek zoper zdravnico zaradi suma, da naj bi izdala lažno zdravniško spričevalo, da bi predsedniku delovnega sodišča pomagala pri izmikanju od sojenja.

Zdravnik, ki zavestno izda lažno zdravniško spričevalo ali drugo zdravniško potrdilo, se kaznuje z zaporom do treh let, enako pa se kaznuje, kdor zavestno uporabi zdravniško spričevalo ali potrdilo iz prejšnjega odstavka, je zapisano v 255. členu Kazenskega zakonika. In slovenska policija je v zadnjih 15 letih obravnavala 78 primerov domnevnih sumov storitve omenjenega kaznivega dejanja. V 47 primerih, kjer so ocenili, da je utemeljen sum, so podali ovadbo na pristojno državno tožilstvo, preostanek zadev pa se je zaključil s policijskim poročilom, saj se je izkazalo, da ovadbe niso bile utemeljene. Na policiji sicer ne opažajo ne trenda upadanja ne naraščanja, temveč je število podanih ovadb na tožilstva skozi leta bolj ali manj konstantno.

V zadnjih letih je v Sloveniji vse več bolniških odsotnosti, kar ni le zdravstveni, temveč tudi gospodarski in družbeni problem, opozarjajo pristojni. Delodajalci morajo nadomestiti odsotnega in organizirati nemoteno delo ter obenem izplačati nadomestilo plače in včasih plačati tudi nadomestnega zaposlenega. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) je bilo leta 2018 zaradi bolniške odsotnosti delovno aktivnih oseb skupaj izgubljenih 14,8 milijona koledarskih dni, kar je denimo 1,5 milijona dni več kot v letu 2017. Odsotnost zaposlenega je povprečno trajala skoraj 15 dni in okoli 45 odstotkov zaposlenih je bilo vsaj enkrat letno na bolniški.

Na splošno velja ocena, da je približno 10 odstotkov vseh bolniških odsotnosti neupravičenih oziroma zlorabljenih. Nekaj lažnih bolniških ali neg morda res izdajo zdravniki, čeprav ni natančnih podatkov o tem. Veliko večji problem v Sloveniji pa je zloraba bolniških s strani zaposlenih, ki ne spoštujejo navodil zdravnika in med odsotnostjo smučajo, delajo na črno in celo prodajajo avtomobile na avto sejmu, kot lahko preberete v spodnjem članku:

ZZZS nadzoruje bolniške nad 30 dni

Začasno zadržanost od dela zaradi bolezni nad 30 dni lahko odobri le imenovani zdravnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), do 30 dni pa osebni zdravnik. ZZZS nadzoruje bolniške le, če so daljše od 30 dni, ko gre nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, nadzor nad bolniškimi odsotnostmi pa lahko medtem od prvega dne izvajajo delodajalci oziroma njihovi pooblaščenci. ZZZS lahko preverja tudi upravičenost nege, ki gre od prvega dne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. V primeru ugotovljenih kršitev lahko zahtevajo povračilo izplačanega nadomestila plače oziroma zavrnejo izplačilo delodajalcu. Sicer pa z leti ugotavljajo vse manj tovrstnih kršitev - v letu 2019 so v primerih, ko je šlo za očitno kršenje pravice do nege, zahtevali povračilo oziroma niso izplačali nadomestila plače v 75 primerih.

Dolgotrajno bolniško nad 30 dni odobri imenovani zdravnik ZZZS. "Menimo, da naši imenovani zdravniki svoje delo opravljajo vestno in skladno z medicinsko doktrino ter da odobrijo začasno nezmožnost za delo le v primerih, ko zavarovanec svojega dela ni zmožen opravljati. V nasprotnem primeru bi lahko tudi kazensko odgovarjali na primer zaradi nevestnega dela v službi skladno s 258. členom Kazenskega zakonika, ki določa, da uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let," so sporočili z ZZZS.

Zdravnik bi lahko zaradi izdaje lažnih bolniških ali neg ostal tudi brez zdravniške licence, če bi bila obveščena Zdravniška zbornica. V zbornici lahko tudi izrečejo (javni) opomin, naložijo opravičilo ali povračilo škode oškodovancu, izdajo kolegialno priporočilo in določijo dopolnilno izobraževanje. In zdravnik je odgovoren za izdajo lažnega bolniškega lista, medicinska sestra pa bi bila lahko teoretično tudi odgovorna, če bi se izkazalo, da je zdravnika morda zavajala in napeljevala k tovrstni izdaji.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

Nas že spremljate na Facebooku? Pridružite se nam in bodite na tekočem vedno in povsod!