Warren Buffett je s svojim izjemnim občutkom za dogajanja na finančnih trgih postal eden najbogatejših ljudi na svetu. Vlagateljem, ki so mu zaupali, je prislužil gore denarja. Ob vsem premoženju, ki ga ima, ostaja še vedno skromen, odlikuje pa ga tudi izredna pronicljivost in mediji skozi leta objavili cel kup njegovih misli. Nekatere izmed njih objavljamo tudi mi.

Na prvo mesto med nasveti, ki jih je dal vlagateljem, smo postavili dve po njegovem najpomembnejši pravili: Prvo pravilo: Nikoli ne izgubi denarja! Drugo pravilo: Nikoli ne pozabi na prvo pravilo!

V pismu, ki ga je delničarjem svojega podjetja Berkshire Hathaway poslal leta 2004, je opozoril na to, da čustva ne smejo vplivati na odločitve vlagateljev. Če pa že, so najboljši vlagatelji tisti, ki so pohlepni takrat, ko so drugi prestrašeni, in prestrašeni takrat, ko so drugi pohlepni.

V pismu delničarjem leta 2000 se je dotaknil meje, ki loči vlagatelje in špekulante. Da bi opisal mejo, je vlagatelje primerjal s Pepelko, ki ne želi zamuditi niti sekunde čarobnega plesa, hkrati pa ve, da se bo njena kočija, če bo na zabavi ostala predolgo, spremenila v navadno bučo. Tako želijo tudi špekulanti držati delnice do zadnje sekunde rasti. A Warren Buffett opozarja, da je ura na plesu vrednostnih papirjev vedno brez kazalcev.

Da bi prikazal, kako je samo podjetje bolj pomembno od njegove cene, je dejal: ''Vedno je bolje kupiti čudovito podjetje po primerni ceni kot primerno podjetje po čudoviti ceni.''

Wall Street je označil kot edini kraj, kamor ljudje z rolls roycei hodijo po nasvete k ljudem, ki se v službo vozijo z javnim prevozom.

V pismu delničarjem leta 2008 je poudaril razliko med ceno in vrednostjo: ''Cena je tisto, kar plačaš, vrednost je tisto, kar dobiš.''

V eni svojih izjav se je spomnil tudi velikega fizika Isaaca Newtona, ki je ob tem, ko je izgubil goro denarja, ko je vložil svoj denar v South Sea Company, dejal: ''Lahko izračunam gibanje zvezd, a ne morem izračunati norosti ljudi'. Buffett je dodal, da bi Newton, po vsej verjetnosti, če ga izguba denarja ne bi tako pretresla, zagotovo odkril tudi četrti gibalni zakon, ki pravi, da večja so gibanja na trgih, manjši je dobiček za vlagatelje.

Leta 1998 je svojim delničarjem pisal tudi o tem, koliko časa je dobro biti lastnik posamezne delnice. ''Če ste lastnik dela odličnega podjetja, z odlično upravo, je najbolje da ostanete vlagatelj za vedno.''

Dodal je tudi, da je čas zaveznik dobrih podjetij in sovražnik povprečnih.

Na koncu bomo dodali še eno njegovih najbolj optimističnih ugotovitev. Na dolgi rok bodo vrednosti delnic zagotovo zrasle. Tako so ZDA v 20. stoletju preživele dve vojni, depresijo, 12 recesij, epidemijo gripe, umor predsednika, pa je kljub temu vrednost njihovega indeksa Dow Jones zrasla s 66 točk na 11.497 točk.