Po nasilnih študentskih demonstracijah pred državnim zborom je na plan pridrvelo precej več argumentov, ki govorijo v prid malega dela, kot pa tistih proti njemu. Nasprotniki zakona pa so prepričani, da bo malo delo občutno poslabšalo socialni položaj študentov in da je zakon pripravljen brez ustreznih analiz in na nerealnih temeljih.

Ekonomist Rado Pezdir je prepričan, da bi morali počistiti s fiktivnimi vpisi, ki fakultetam prinašajo dodaten denar, študentom, ki se vpišejo zgolj zaradi statusa, pa ugodnosti študenta. Po njegovem mnenju bi prav tako morali povečati nadzor nad zlorabami študentskega dela, predvsem z vidika pranja denarja prek študentskih napotnic, država pa bi morala uvesti brutalne kazni za vse, ki se poslužujejo tovrstnih prevar.

In koliko bo v primeru uvedbe malega dela študent na slabšem (zmanjšan neto zaslužek) zaradi plačila vseh prispevkov? Po izračunu Študentske organizacije Slovenije bodo imeli v primeru uvedbe malega dela vsi študenti 15,5 odstotka manj zaslužka v primerjavi s sedanjim sistemom. Tisti študenti ali dijaki, ki so na leto zaslužili do 6.000 evrov, bodo torej v povprečju vsak mesec na račun plačanih prispevkov izgubili od 11 pa do 63 evrov na mesec (odvisno od točne višine mesečnega zaslužka). Izračune si oglejte v spodnji tabeli.

Sporen pa je člen, ki omejuje opravljanje malega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu, s čimer naj bi favoriziral večja podjetja pred manjšim. Tako naj bi se pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma, ki zaposluje vsaj enega in do vključno deset delavcev, lahko opravilo največ 360 ur malega dela. Podjetje, ki ima 10 redno zaposlenih, bo lahko tako zaposlilo le enega delavca prek malega dela, ki bi omenjeno kvoto ur z osem urnim delavnikom zlahka dosegel v dobrih dveh mesecih. 

Toda delež med številom redno zaposlenih in številom zaposlenih prek malega dela je večji pri manjših podjetjih kot pa pri večjih podjetjih. Zato trditve o favoriziranju manjših podjetij ne držijo, nam je povedala Damjana Košir, generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Omejitve za opravljanje malega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu:

- pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma, ki zaposluje vsaj enega in do vključno deset delavcev, se lahko opravi 360 ur malega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi 720 ur malega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi 1.080 ur malega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi 1.440 ur malega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev, se lahko opravi 2.880 ur malega dela.