Londonska medbančna ponujena obrestna mera (London Interbank Offered Rate) oziroma LIBOR je bila več kot 40 let referenčna obrestna mera, ki je vključena v več sto bilijonov finančnih pogodbah po svetu, med drugim v številnih derivatih, obveznicah in posojilih. Upravljajo jo v Veliki Britaniji, a se je uporabljala po vsem svetu in tako pomembno vplivala na globalni finančni sistem. 

Temeljila je na kotacijah panela britanskih bank. Te banke so sporočale podatke o obrestnih merah, po katerih so si pripravljene izposojati in posojati denar za posamezne ročnosti. Obrestno mero pa je nato izračunaval in objavljal upravljavec referenčnih vrednosti ICE Benchmark Administration.

LIBOR obrestna mera je kotirala v petih valutah: v evrih, švicarskih frankih, ameriških dolarjih, japonskih jenih in britanskih funtih. Vrednosti so se izračunavale na sedem različnih ročnosti: od preko noči, enega tedna, enega, dveh, treh, šestih ali 12 mesecev. 

Marca 2021 je organ za finančno poslovanje v Združenem kraljestvu sklenil, da bo panel bank, ki sodelujejo pri določanju obrestne mere, z 31. decembrom prenehal objavljati vrednosti LIBOR-ja za britanski funt, evro, švicarski frank in japonski jen ter ameriški dolar za tedensko in dvomesečno obdobje. Ostale vrednosti LIBOR-ja za ameriški dolar bodo objavljene še do 30. junija 2023. 

Za slovenske potrošnike je najbolj pomembna informacija, da LIBOR za švicarski frank po 31. decembru 2021 ne bo več objavljena referenčna obrestna mera.  

Zakaj se LIBOR umika?

O tem, da bi z LIBOR-ja prešli na druge referenčne obrestne mere, se regulatorji pogovarjajo že od leta 2014, ko je britanski Odbor za finančno stabilnost pozval k reformi glavnih svetovnih referenčnih obrestnih mer. Reforma na področju referenčnih vrednosti je bila potrebna zato, da se zagotovi njihova zanesljivost z jasno strukturo upravljanja in transparentno metodologijo. Referenčne obrestne mere so namreč za gospodarstvo izjemno pomembne.

V zadnjem desetletju so namreč LIBOR zaznamovale krize in škandal. Leta 2012 je izbruhnila odmevna afera manipuliranja z obrestno mero LIBOR. Ta namreč ni izračunana na podlagi dejanskih stroškov, ki jih imajo banke s posojanjem denarja druga drugi, pač pa na podlagi njihovih ocen, kakšni bi lahko bili ti stroški. Posledično je torej to omogočalo, da so banke sporočale nižje ali višje obrestne mere od dejanskih in tako na razmeroma preprost način manipulirale z LIBOR-jem. 

Sumi, da pri določanju LIBOR-ja prihaja do nepravilnosti, so bili prisotni že ob izbruhu krize leta 2008. Leta 2012 pa se je razvedelo, da so banke več let tako manipulirale z medbančnimi merami, da jim je to v določenih okoliščinah koristilo. Banke, med njimi britansko Barclays, nemško Deutsche Bank in francosko Societe Generale, je zaradi manipuliranja z LIBOR obrestno mero doletelo za več milijard evrov kazni. Po razkritju afere je bilo odpuščenih na desetine bankirjev, mnogi so se znašli tudi na sodišču. 

Manipuliranje z LIBOR-jem je bil eden od dejavnikov, ki je svetovno finančno krizo pred desetletjem še poslabšalo in jo iz ZDA razširilo po vsem svetu, saj je panel bank iz dneva v dan sporočal višje obrestne mere. Tako je LIBOR rastel, posojila pa so se dražila, čeprav so globalne centralne banke skušale znižati obrestne mere.

Drugi razlog, zakaj se LIBOR poslavlja, pa je posledica brexita. Velika Britanija je namreč po izstopu iz EU postala t. i. tretja država. Zato je tudi LIBOR obravnavan kot referenčna obrestna mera tretje države. Uredba o referenčnih vrednostih (BMR) nadzorovanim subjektom v EU namreč prepoveduje uporabo referenčnih vrednosti tretjih držav, razen, če ima upravljalec dovoljenje nacionalnega regulatorja in je vpisan v registru referenčnih vrednosti, ki ga vodi Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

Kaj je SARON, ki bo nadomestil LIBOR?

V uradnem listu EU je bila 22. oktobra objavljena izvedbena uredba Komisije EU, ki določa, da bo CHF LIBOR nadomestila obrestna mera SARON. Uredba je v celoti zavezujoča in se bo s 1. januarjem 2022 neposredno začela uporabljati v vseh državah članicah Evropske unije, so sporočili iz Združenja bank Slovenije (ZBS). 

SARON (Swiss Average Rate Over Night) je dnevna obrestna mera, ki odraža izvedene in zavezujoče kotirane transakcije preko noči na medbančnem trgu v švicarskih frankih. Upravljavec te referenčne obrestne mere je SIX Financial Information AG. Izračunava se kot tehtano povprečje izvedenih transakcij v elektronskem trgovalnem sistemu pri SIX. Izračunava se tekoče in objavlja dnevno. 

Spremembo referenčne obrestne mere so oblikovale posebne delovne skupine (Delovna skupina o evrskih netveganih obrestnih merah, upoštevana pa so bila tudi priporočila švicarske nacionalne delovne skupine), ustreznost predlogov pa je bila testirana v procesu javnega posvetovanja. 

"Cilj v procesu oblikovanja je bil določiti nadomestno obrestno mero, ki bo zagotovila enotnost, predvidljivost in transparentnost ter skladnost oziroma izpolnjevanje pogojev, določenih z Uredbo (EU) 2016/1011 o referenčnih vrednostih (Uredba BMR), hkrati pa naj bi bil gospodarski (finančni) vpliv nadomestitve čim manjši, torej naj bi bila raven referenčne obrestne mere ob prehodu na novo čim bližje prejšnjim. Ob upoštevanju priporočil delovne skupine o evrskih netveganih obrestnih merah in da bi ostali čim bliže prvotnemu referenčnemu obdobju za vsako ročnost, so bile določene nadomestne referenčne obrestne mere, kot je razvidno iz Uredbe EU," so pojasnili na Združenju bank Slovenije.

Tudi Mednarodno združenje za zamenjave in druge izvedene finančne instrumente (International Swaps and Derivatives Association – ISDA) prepoznava SARON kot osnovo za nadomestilo za LIBOR za švicarski frank.

Z določitvijo uporabe nadomestne obrestne mere SARON, je Evropska komisija zagotovila  enotnost, predvidljivost, transparentnost in kontinuiteto izvajanja pogodb. 

Kaj to pomeni za potrošnike?

V finančnih pogodbah s strankami so banke uporabljale različne ročnosti LIBOR-ja. "Trimesečni LIBOR pomeni na primer obrestno mero, ki je na tekoči datum določena za naslednje tri mesece, za razliko od sestavljene obrestne mere SARON, kjer je obrestna mera za naslednje tri mesece določena na podlagi obrestnih mer iz preteklih treh mesecev," pravijo pri Združenju bank. 

Primerjava zgodovinskih vrednosti pokaže razliko med vrednostmi CHF LIBOR in SARON, zato Uredba EU uvaja prilagoditev za fiksni razmik.

Ukinitev obrestne mere LIBOR vpliva na obstoječe in nove pogodbe, ki so indeksirane s CHF LIBOR obrestno mero. Vendar pa so pogodbena razmerja in izvedbene aktivnosti v Evropski uniji zakonsko regulirane z Uredbo EU, tako da njene določbe stopajo na mesto pogodbenih določil, ki urejajo referenčno obrestno mero CHF LIBOR. 

Kot pravijo na Združenju bank, bo sprememba izvedena neposredno na podlagi uredbe in ne bo posegala v nobene druge pogodbene ter povezane pravice in obveznosti pogodbenih strank. "Kakršne koli aktivnosti strank tako ne bodo potrebne," so zapisali. Tudi Evropska komisija je v svojem sporočilu zapisala: "Zamenjava bo avtomatska s 1. januarjem 2022 in pogodbe se lahko nadaljujejo brez potreb po dodatnih intervencijah pogodbenih strank." 

Možnost zamenjave obrestne mere je urejena pogodbeno, ravno tako morebitni stroški, povezani s spremembami pogodbenih določil, še dodajajo na ZBS. Sicer pa na splošno velja, da lahko kreditojemalci pri svoji banki kadar koli zaprosijo za zamenjavo kredita, ki je v švicarskih frankih ali vezan na švicarske franke, za kredit v evrih.