Litva je leta 2004 postala članica Evropske unije in Schengenskega sporazuma, ko se je tudi počasi, a vztrajno začel njen gospodarski vzpon. Kot zadnja med baltskimi državami je nato 1. januarja 2015 vstopila še v evroobmočje in se za vedno poslovila od stare valute – litasa.

Do uspeha so jih pripeljale številne reforme, piše B92. Pred vstopom v Unijo so cene narekovala velika podjetja, kar se je spremenilo po sprejemu zakonodaje o preprečevanju omejevanja konkurence. Po besedah predsednika njihovega Sveta za konkurenco Šarunasa Keserauskasa so devetdeseta leta zaznamovali visoka inflacija, počasna gospodarska rast in omejevanje konkurence.

Evropske pogajalce je pred vstopom v Evropsko unijo zanimalo predvsem, kako namerava država omogočiti liberalizacijo trga, vzpostaviti zdravo konkurenco ter spremeniti in prilagoditi zakonodajo za ureditev razmer. "Prizadevanja za članstvo v Evropski uniji so močno povečala možnosti gospodarske rasti države. Odprle so se nove poti izvoza in uvoza, pa tudi ekonomske pomoči in razpoložljivih sredstev," je povedal Keserauskas za B92. 

Razprave ob pridruževanju so prav tako odprle možnost za vzpostavitev od vlade neodvisnega organa za preprečevanje omejevanja konkurence, ki so ga v Litvi dokončno ustanovili leta 1999. Istočasno so spremenili zakonodajo in jo prilagodili po mednarodnih standardih, je poudaril Keserauskas. "Učinek je bil dvojni: usklajevanje ob pridružitvi Uniji je olajšalo pripravo zakonodaje o pošteni in svobodni konkurenci, hkrati pa smo se lahko udeleževali sestankov in srečanj evropskih delovnih skupin za varovanje konkurence, kjer smo si lahko izmenjali izkušnje in bili še bolj učinkoviti," je pojasnil.

Po njegovih besedah je vstop v Evropsko unijo občutil sleherni Litovec, saj so mu spremembe olajšale vsakodnevno življenje. Med prednostmi članstva je omenil mobilno gostovanje, po katerih evropski državljani na območju Unije plačujejo klice, besedilna sporočila in prenos podatkov po enaki ceni kot v domači državi. "Večina državljanov bi najverjetneje izpostavila prednosti prostega gibanja oseb oziroma potovanja v države članice Evropske unije brez vizuma. Ekonomisti bi večjo pozornost namenili tržišču, saj je postal evropski trg s 500 milijononi potrošnikov odprt za litovska podjetja, in finančni pomoči, ki jo je prejela država," je dejal Keserauskas.

Od vstopa 1. maja 2004 do danes je Litva prejela približno 15 milijard evrov evropske pomoči. Denar so porabili za razvoj infrastrukture, za vzpostavitev poštene in svobodne konkurence ter za zmanjšanje regionalnih in socialnih razlik. "Rezultat podpore Evropske unije in večjega izvoza se je kazal v gospodarski rasti in v zaposlovanju. Ob vstopu v Unijo se je tudi povečal ugled države med tujimi investotorji. Pred vstopom je bruto domači proizvod dosegal 46 odstotkov povprečja Evropske unije. V letu 2011 se je odstotek povišal na 62, medtem ko je bil v letu 2014 72, v letu 2017 pa že 78 odstotkov," je razložil.

In kar 91 odstotkov prebivalcev meni, da je članstvo v Evropski uniji prineslo Litvi veliko pozitivnega, je pokazala nedavna raziskava Eurobarometra. "Stopnja zaposlenosti se je z 11 odstotkov v letu 2004 znižala na 6,2 odstotka v letu 2018, medtem ko je povprečna plača v istem obdobju narasla s 357 na 932 evrov. Čeprav so se cene proizvodov in storitev v zadnjih 15 letih zvišale za več kot 50 odstotkov, so se v teh letih povečale kupna moč in finančne zmožnosti državljanov," je še dejal Keserauskas.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

V branje priporočamo tudi: