Fotografija s plaže, fotografija s koktajlom v roki, fotografija na čudoviti razgledni točki. Vsak dan nova obleka, nova ličila, kosila in večerje v top restavracijah ... Tako nekako bi lahko strnili večino objav t. i. "influencerjev" oziroma vplivnežev na Instagramu.  

"Ni pomembno, kaj je resnično, saj nikoli ne vidiš resnice. Sama vsebina pa tako pritegne in tudi zasvoji, da se vračaš nazaj in jo gledaš. In to kljub temu, da ti morda vzbuja slabe občutke – občutek, da ti nekaj manjka, občutek, da si slabši, občutek, da nekaj zamujaš. To je tako močno, da enostavno ni pomembno, kaj je res. Seveda ni vse resnično, kar gledamo, ampak tudi če na to dejstvo opozorimo, to nima nobenega vpliva. Zasvoji namreč tista vsebina, ki ni resnična. Ker radi sanjarimo in Instagram močno vpliva na to sanjarjenje. Zato so teme, kot so lepota, življenjski slog in turizem, na Instagramu tako uspešne. Instagram nam z idealiziranimi podobami omogoča sanjarjenje, le da pri tem ne angažiramo toliko svoje domišljije, ampak se odločimo za bližnjico in gledamo to, kar nam drugi producirajo kot sanje. Lahko bi rekli, da ustvarjajo naše sanje," pravi Tamara Langus, komunikologinja, svetovalka za spletni marketing in dobra poznavalka sfere vplivnežev. 

To področje je dodobra spoznavala že, ko je delala za zavod Turizem Ljubljana, kjer so sodelovali predvsem s tujimi vplivneži. Trenutno pa dela pri agenciji za digitalni marketing, kjer imajo svojo bazo vplivnežev, ki jih po potrebi pokličejo za sodelovanje z naročniki. 

Kdo so vplivneži?

Vplivnostni marketing iz leta v leto narašča, narašča pa tudi število vplivnežev. Na tak način vse več podjetij danes promovira svoje izdelke in storitve, takšna reklama pa doseže njihovo ciljno publiko. 

"To je zelo hvaležen način, saj ljudje vplivnežem zaupajo bolj kot uradnim virom. Da je nekdo vplivnež, pomeni, da ima verodostojnost za svoje sledilce in dovolj širok doseg. Ta verodostojnost je v očeh njihove publike zelo pomembna, saj mu ali ji sledilci verjamejo. Kar vplivnež reče, oni vzamejo za resnično. To je tisto, kar velja, in njihova priporočila upoštevajo. Zato je na eni strani vplivnež tisti, ki izbira blagovne znamke, s katerimi bo sodeloval, na drugi strani pa tudi podjetje ali agencija izbira, koga bodo kontaktirali za sodelovanje pri določeni kampanji," pravi Langusova.

"Tržna vrednost" influencerja oziroma vplivneža je odvisna od številnih dejavnikov, a med najpomembnejšimi je število sledilcev. V grobem vplivneže delijo glede na število sledilcev na t. i. makrovplivneže, mikrovplivneže, nekateri pa tudi na nanovplivneže. Meje niso strogo določene, pač pa si jih za lastne potrebe določijo same agencije, ki sodelujejo z vplivneži.

"Vplivnežev je vse več, a med njimi je tudi veliko mikrovplivnežev, ki imajo manjši doseg, a prav zato tudi tesnejši odnos s svojimi sledilci. Tudi taki vplivneži so lahko dragoceni," pravi svetovalka za spletni marketing. "Če ima nekdo denimo 2000 sledilcev, je že lahko mikrovplivnež. Kar pomeni, da je verjetno njegova cena nižja kot pa pri nekom, ki ima milijon sledilcev. Zato pa jih potem najamejo več in vseeno dosežejo veliko ljudi. Podjetje potem denimo najame 40 mikrovplivnežev oziroma mikrovplivnic, saj so to po navadi ženske," pravi Langusova.

Za makrovplivneže agencije po navadi štejejo tiste, ki imajo nad 20.000 sledilcev. V to kategorijo se uvrščajo denimo Katarina Benček, Ula Furlan, Nives Orešnik, Indira Ekić, Teja in Jani Jugovic (Coolmamacita in Coolfotr). Če objavljajo vsebine iz kakšne bolj nišne teme, se meja spusti. Tereza Poljanič, ki se ukvarja z vegansko prehrano, je denimo že z malo več kot 15.000 sledilci makrovplivnica.  

V tujini so meje višje, pravi Langusova. Za mikrovplivneže tam veljajo tisti, ki imajo od 5000 do 10.000 sledilcev. Makrovplivneži pa so tisti z več kot milijon sledilci. 

"Zelo težko rečem, kdaj oziroma koliko sledilcev je bilo, da sem začela služiti z Instagramom, ker je bilo vse skupaj povezano z našim Facebookom, ki je bil takrat že dalj časa vir zaslužka," nam je pojasnila Teja Jugovic. Eno njenih prvih plačanih sodelovanj na Instagramu pa je bilo za CBD-pršila. "To je bilo zelo dobro sprejeto med ljudmi in takrat smo se potem dogovorili za neko sodelovanje in tako se je vse skupaj začelo," pravi. 

Kaj je v ozadju luksuza, ki nam ga 'prodajajo' vplivneži?

Ko spremljate profile slovenskih vplivnežev, se pogosto zdi, da je njihovo življenje lahkotno, brezskrbno in da ves čas uživajo v razvajanjih, dobrih restavracijah in na potovanjih. Postavlja se vprašanje, ali res tako dobro služijo, da si vse to lahko privoščijo. Realnost je pogosto precej drugačna od tiste, ki jo prikazujejo na svojem profilu. 

Kot pravi Langusova, imajo pogosto na teh potovanjih plačano le nočitev ali dve v luksuznem hotelu, za preostali čas na potovanju pa si morajo stroške nastanitve kriti sami. Vse je sicer odvisno od pogodbe, ki jo sklenejo s ponudnikom. "Ampak običajno je tako, da ti oni eno noč ali pa eno večerjo plačajo, potem pa ostalo plačaš sam. Ali pa ti omogočijo nek popust. Kakorkoli, ne bodo te ves čas gostili kot kralja, ampak ti seveda posnameš samo ta del, ker je to del tvojih pogodbenih obveznosti. Resni ponudniki vplivnežu že pred prihodom napišejo, kaj želijo."

Če torej na nekem profilu vidite, da nekdo uživa v lepem ambientu s koktajlom v roki, to ne pomeni nujno, da je ta oseba tam vso noč uživala in pila koktajle. Pač pa je zelo verjetno, da je bilo že kmalu po posneti fotografiji "uživanja" konec. "Ampak, kot rečeno, to sploh ni pomembno, ker je podoba tista, ki ustvari realnost v očeh sledilcev," poudarja Langusova.

Kakšni so zaslužki?

Britanska vplivnica Sophie Rose Hinchliff, ki s sledilci deli nasvete za čiščenje in urejen dom, ima več kot štiri milijone sledilcev. Zaradi svojega dosega lahko za eno objavo na svojem profilu računa tudi 17.200 funtov (skoraj 20.000 evrov). Svetovno znane osebnosti, ki imajo več milijonov sledilcev, s promocijskimi objavami zaslužijo še več.  

Slovenski vplivneži načeloma ne razkrivajo, koliko zaslužijo s svojimi objavami na Instagramu. Svoje cene pa prilagajajo tudi glede na to, kdo je naročnik in kakšen je obseg sodelovanja. "Obnašajo se zelo tržno. Nimajo pa javno objavljenih cenikov. Skrivajo, kakšne so cene. Šele ko zaprosiš za sodelovanje in poveš, kdo je blagovna znamka, šele takrat ti povedo ceno. In res ne veš, ali bo to 2000 evrov ali 200 evrov," pravi svetovalka za spletni marketing.

Tudi tandem Coolfotr in Coolmamacita ceno prilagaja glede na kampanjo in naročnika. "Midva z Janijem postavljava kampanje, delava malo drugače kot ostali. Nimava nekega cenika, ki bi se ga držala." Najraje se odločata za dolgoročno sodelovanje oziroma vsaj za tri mesece. 

Ko smo jo povprašali po konkretnih zaslužkih, je dejala, da o neki povprečni ceni na objavo težko govori. "Odvisno je od kampanje, koliko bo objav, za kakšne objave gre (vlog, nagradna igra, zgodbe). Kampanje so zelo različne in ne morem posploševati in podati neke številke, ker bi bila čisto zgrešena." Prav tako pravi, da težko pove o povprečnem mesečnem zaslužku na Instagramu. "Na mesec imam lahko 10 kampanj, lahko pa se zgodi, da kak mesec ni nobene. Zato težko povem, koliko zaslužim na mesec."

Ena od slovenskih vplivnic je nedavno objavila cenik na svojem profilu. Kot pravi, se v grobem računa, če imaš 10.000 sledilcev, potem je cena za eno objavo na Instagramu 100 evrov. Če imaš 40.000 sledilcev, je to krat štiri, torej 400 evrov na objavo, za 100.000 sledilcev pa po tej formuli lahko računa tudi 1000 evrov. "Ampak, to je zelo okvirno, ker tukaj je vedno tudi vprašanje, kakšno vsebino morajo ustvariti vplivneži," pravi Langusova. Poleg tega se po navadi vplivneži s podjetji dogovorijo za nek paket objav v določenem časovnem obdobju oziroma za dolgoročno sodelovanje. 

Med tistimi, ki zna svojo prisotnost na družbenih medijih najbolje vnovčiti, je zagotovo Lea Filipovič (Lepa Afna). Svojo spletno kariero je začela na YouTubu, na Instagramu pa je lani presegla magično mejo 100.000 sledilcev. Svojo prepoznavnost na družbenih medijih je izkoristila tudi za to, da je zgradila lastno blagovno znamko in trgu ponudila tudi svoje zvezke in rokovnike. "Influencerstva" se je torej lotila zelo profesionalno.

Za 'profesionalne' vplivneže je to resen posel

A vplivneži morajo za te plačane objave pokazati tudi precej kreativnosti, saj naročnik pričakuje, da bodo njihovi izdelki ali storitve opaženi. Tako ni dovolj zgolj, da naredijo posnetek izdelka in ga objavijo. V ceno objave je vštet čas, ki ga vplivnež porabi za to, da osmisli objavo, fotografira izdelek ali storitev, napiše spremno besedilo. "Tako, da na nek način računajo tudi to ustvarjanje vsebine, ne samo sledilce, ampak svojo ustvarjalnost. V tem primeru se podjetju ni treba ukvarjati s fotografom, najemati igralcev oziroma modelov. To nase prevzame vplivnež in zato se mu zaupa vsebina," pravi Langusova.

Vplivneži tako pogosto najamejo tudi profesionalne fotografe, vizažiste, montažerje. Pogosto se v tem izurijo sami ali pa jim pomaga partner. "Malo je mukotrpno, moraš veliko komentirati, veliko sodelovati, se veliko razkazovati, veliko poskušati prepričati ljudi, da te gledajo, in jim ponujati tako vsebino, da bo privabljala ves čas. Tako, da je kar nekaj dela s tem, verjetno tudi stroškov," pravi svetovalka za spletni marketing. 

Teja priznava, da od nje velikokrat pričakujejo, da bo v objavah urejena. Za takšne primere je dogovorjena s frizersko-kozmetičnim salonom, ki ji uredi pričesko. Njena prijateljica Indira Ekić, prav tako vplivnica, pa poskrbi za ličenje. S Coolfotrom imata tudi svojo fotografinjo. "Imava srečo, da je Jana Šnuderl Janijeva sestrična in naju fotografira že 10 let. Najraje pa naredim fotografije sama, ker se mi zdi, da je ta realna vsebina tista, ki ljudi pritegne, ne pa, da je vse perfektno in lepo."

Včasih takšno sodelovanje pomeni tudi, da se morajo udeleževati dogodkov, včasih tudi več dogodkov v enem dnevu. Hkrati pa morajo ves čas ustvarjati tudi drugo vsebino, ki ni vezana na "sponzorje", saj se jih v nasprotnem sledilci hitro naveličajo in zapustijo. Delo vplivneža tako pogosto pomeni delati več kot osem ur na dan oziroma biti prisoten na spletu praktično ves dan. 

Tudi Teja pravi, da je to delo, ki poteka 24 ur na dan, sedem dni v tednu. "Vzame mi veliko časa. Mislim, da se tega moji sledilci zavedajo. Sem zelo odkrit človek, zelo odkrito govorim o stvareh. A na splošno se ljudje ne zavedajo, kakšno delo je to. Vsak misli, da bo preskočil ene 20 stopnic, pa bo prišel na neko lepo številko in bo potem lahko postavljal svojo ceno."

To področje v Sloveniji za zdaj ni regulirano, večina vplivnežev pa za to, da lahko opravljajo to delo, odpre podjetje. "Kljub temu, da je zaželeno in prav, da se označujejo objave, če so plačane, tega večina vplivnežev ne dela. V Sloveniji je to siva cona in povsem neregulirano področje. Do sedaj se tudi ni nihče zares trudil, da bi to reguliral, saj vsem akterjem obstoječe stanje ustreza. Ima pa to tudi temne plati. Zdaj se lahko prek vplivnežev otrokom prikrito oglašujejo tudi sladkarije ali pa celo nevarne izdelke, pravzaprav lahko počnejo vse ..." izpostavlja Langusova. 

Za regulacijo trga so se odločili v Dubaju, ki velja za raj za vplivneže. Vsak vplivnež, ki želi prejemati plačilo za svoje delo v Združenih arabskih emiratih, mora najprej pridobiti posebno licenco. Če ne želijo priti v navzkriž z zakonodajo, morajo tako plačati približno 3500 evrov za posamezno licenco ali pa sodelovati z agencijo za vplivneže. Poleg tega pa morajo upoštevati pravila glede objav na družbenih omrežjih, ki med drugim vključujejo, da v svojih objavah ne smejo žaliti narodne enotnosti, kritizirati lokalne politike, religije ali blatiti drugih ljudi.