Zdravstvena blagajna je vedno bolj prazna in pametni državniki so se odločili, da je treba stvari urediti. Ker se pri zdravju pač ne špara (pa tudi zato, ker je nadzor nad porabo denarja v zdravstvu skoraj ničen), bo treba pač zbrati malo več denarja. To pomeni, da bomo državljani za zdravstveno zavarovanje plačevali več,  nabor storitev, ki se jih plačuje iz zdravstvenega zavarovanja, pa se bo zmanjšal.

Kakšna so izhodišča?

Koliko boste na mesec plačevali za zdravstveno zavarovanje, bo odvisno od celotne vsote vaših prejemkov in ne samo od plače. Če poleg plače prejemate dohodke preko avtorske ali podjemne pogodbe, če dajete stanovanje v najem ali ste prejeli plačilo za opravljene nadure, skratka zaradi katerega koli dohodka razen povračila stroškov za prehrano, potnih stroškov in regresa, boste v prihodnje plačevali višji prispevek za zdravstveno zavarovanje.

Znatno več naj bi v blagajno prispevali samozaposleni. Do sedaj so si lahko samozaposleni sami določali, koliko bodo prispevali v zdravstveno blagajno, nove smernice pa predvidevajo, da se bodo za določanje višine zdravstvenega zavarovanja upoštevala dohodnina ali dohodki, ki so primerljivi s plačo podobnih ali enakih poklicev v javnem sektorju. Nič posebnega torej, če manj zaslužiš, manj plačuješ. Vse lepo in prav, če ne bi bilo dodatka, ki pravi, da bo osnova za določanje višina prispevka, višina bruto povprečne plače. Na ministstvu za zdravje so nam sicer pojasnili, da se lahko zgodi, da bo prispevek znašal določen odstotek (70, 80, 90 odstotkov), vendar v izhodiščih za pripravo zakona že piše, da naj nižje kot povprečna bruto plača ne bi šli. To za tiste, ki si danes sami plačujejo prispevke po najnižji stopnji, pomeni več kot stoodstotno podražitev.

Zanimiv je razlog, ki ga na ministrstvu navajajo: Ugotovili so, da samostojni podjetniki oziroma samozaposleni v blagajno prispevajo le 34 odstotkov tistega, kar dobijo od redno zaposlenih in njihovih delodajalcev. Poleg tega so med samostojnimi podjetniki številni zdravniki in obrtniki, ki služijo ogromno denarja in si nakazujejo minimalne prispevke, deležni pa so enake zdravstvene oskrbe kot ostali. Ob tem so na ministrstvu za zdravje očitno pozabili, da je med samostojnimi podjetniki tudi veliko tistih, ki se v časih krize borijo za preživetje in jih bo tak ukrep potisnil v propad.

Odklenkalo je tudi "gospodinjam“ in drugim brezposelnim članom družine, ki so bili zavarovani po enem od sorodnikov. Zakonci, starši, bratje in sestre se bodo morali v primeru, da dohodki celotnega gospodinjstva na glavo presegajo znesek, ki ga kot minimalnega za preživetje določa ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. Če slučajno niste vedeli, minimalni znesek za preživetje je 226,80 evra. Pa pazite, da ne boste vsega zapravili na enem koncu.

Zakon naj bi predvideval tudi največ 40-odstotno kritje stroškov zdravljenja in rehabilitacije po poškodbah, nastalih pri mnogih telesnih dejavnostih, kot so planinarjenje, gorsko kolesarstvo, rolkanje, deskanje, drsanje, smučanje, letenje z baloni ali potapljaštvo.

Za pet odstotkov znižuje vsa nadomestila za bolniško odsotnost z izjemo tistih odsotnosti z dela, ki so posledica dajanja organov ali živega tkiva v korist druge osebe ali izolacije, ki jo odredi zdravnik. Poleg tega skrajšuje čas bolniške odsotnosti v breme delodajalca s 30 na 25 dni.
Novosti pa prinaša tudi za starše oz. skrbnike otrok in zakonce, ki bi želeli koristiti nego za družinskega člana. Do nadomestila bodo namreč po novem zakonu upravičeni šele od drugega dneva zadržanosti z dela dalje.

Zanimivo je, da naj bi zakon, ki je v pripravi, zadovoljil apetite zdravniških žepov le za tri do štiri leta.