Cekin.si
Bankirji o vas vedo več kot si morda sami želite!

Koristno

Banke vedo o vas mnogo več kot si želite!

Natalija Švab
18. 04. 2011 15.11
19

Maja je doma iz manjšega kraja v okolici Maribora. Pred časom je šokirana ugotovila, da njen obisk v erotični trgovini v prestolnici ni ostal neopažen. Zanj ve nekaj njenih vrstnic, a ne, ker jim je povedala sama, ampak ker 'se govori naokrog'.

Šokirana, da njene prijateljice vedo kje kupuje, jih je vprašala, kje so podatke dobile. In ugotovila, da je vir informacij prijateljica, ki dela na banki in je podatek razkrila kot 'šaljivo informacijo ob kavi' ob neki drugi priložnosti.

Besna Maja se seveda sprašuje, kako je takšna nediskretnost v poslovalnici ene od bank sploh mogoča.

Da do takšnih razkrivanj podatkov seveda ne bi smelo priti, je jasno, se pa po drugi strani ljudje včasih premalo zavedamo, kaj vse banke pravzaprav vedo o nas.

Različni zakoni namreč bankam omogočajo zbiranje različnih podatkov o komitentih, pravijo v uradu informacijske pooblaščenke. 'Navedeno ravnanje bančnih uslužbencev je seveda v neskladju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki v 16. členu določa, da se lahko osebni podatki zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Prav tako mora vsak upravljavec osebnih podatkov po določbah 24. člena ZVOP-1 poskrbeti za ustrezno zavarovanje osebnih podatkov, s katerim se prepreči nepooblaščena obdelava osebnih podatkov. Poleg tega pa banko in bančne uslužbence pri ravnanju s podatki strank zavezuje tudi področna zakonodaja (Zakon o bančništvu in Zakon o plačilnih storitvah in sistemih itd.) ter njihova politika varovanja zaupnosti informacij, ki jo mora sprejeti in upoštevati vsaka banka in vsak bančni uslužbenec,' pravi Jernej Dirnbek.

'V zvezi s preverjanjem poslovanja strank pa je vendarle potrebno omeniti dva zakona, ki dajeta bankam pooblastilo za preverjanje strank pri sklenitvi določenih poslovnih razmerij, kar je lahko tudi sklenitev kreditne pogodbe. To sta Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki nalaga bankam obveznost pregleda stranke pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko ali pri vsaki transakciji v vrednosti 15 000 evrov ali več, ter zgoraj omenjeni Zakon o bančništvu, ki določa, katere podatke o poslih stranke je banka dolžna sporočati v medbančni sistem o izmenjavi informacij o bonitetah strank - SISBON, in v katerih primerih ter katere podatke o stranki lahko banka pridobi iz tega sistema. Ne glede na to pa sme banka svoje komitente preverjati izključno v okviru omejitev, ki jih določa zakon, in teh podatkov pod nobenim pogojem ne sme razkrivati nepooblaščenim osebam.' še dodaja Dirnbek.

Bankirji o vas vedo več kot si morda sami želite!
Bankirji o vas vedo več kot si morda sami želite!FOTO: iStockphoto

Vir zla: SISBON in bančni izpiski

V Združenju bank Slovenije pravijo, da je SISBON baza, kjer se zbirajo in obdelujejo podatki, ki se nanašajo na zadolženost in korektnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti fizičnih oseb, posameznikov in so dodatna informacija za določitev njihove kreditne sposobnosti, od katere je odvisna odobritev posla in določitev pogojev za posamezno storitev. Ti podatki so le dodatna informacija za določitev njihove kreditne sposobnosti in bonitete.

V praksi pa so v bazi zbrani naslednji podatki, ki jih praviloma hranijo 4 leta:
a) podatki o komitentu – ime, rojstni podatki, davčna številka, naslov, podatki o osebnem stečaju ter podatki o sodnih in davčnih izvršbah.

b) podatki o poslih -vrsta posla (transakcijski računi z odobrenim rednim in izrednim limitom, redni in izredni limiti, posojila, finančni zakupi, kartice z odloženim plačilom (vključno z obročnimi nakupi) in kreditne kartice ter poroštva drugim), datum sklenitve posla, oznaka valute, znesek ob odobritvi, znesek neodplačanega dela obveznosti, znesek anuitete oz. obroka, vrsta anuitete oz. obroka, odplačilna doba v mesecih, datum zapadlosti.
 
c) poslovni dogodki, ki vplivajo na potek posla – pozitivni dogodki - datum plačila obveznosti, predčasno plačilo, sprememba odplačilnega obdobja, sprememba zneska ali vrste posamezne anuitete oz. obroka.

d) poslovni dogodki, ki niso v skladu s pogodbo – negativni dogodki - datum nastanka zamude, znesek obveznosti, s plačilom katere je oseba v zamudi, izterjave, izvršbe, odpoved posla zaradi zamude z izpolnitvijo obveznosti, blokiranje in deblokiranje transakcijskega računa in osebne kartice z odloženim plačilom, obdobje in vrsta moratorija.
Če vas zanima, kaj o vas piše v SISBON bazi in katere osebe so jih preverjale, lahko na banki zahtevate vpogled, če se s katerim od navedenih podatkov ne boste strinjali, pa lahko, če boste imeli dovolj dobro utemeljitev, zahtevate popravek.

Če želite zabrisati sledi, raje uporabite staro dobro gotovino.
Če želite zabrisati sledi, raje uporabite staro dobro gotovino.FOTO: iStockphoto

Druga stvar pa so bančni izpiski, oziroma dejstvo, da ima bančni uslužbenec reden vpogled v vaš promet, kar pomeni, da natančno ve stanje na vašem računu, prihodke, odhodke, vaše poslovanje s plačilno ali kreditno kartico in podobno. Poleg tega so banke na zahtevo določenih institucij tudi zavezane, da jim posredujejo stanje na vašem računu. Čeprav se uslužbenci tam načeloma zanimajo za prihodke, imajo oči, in si seveda ne bodo zatiskali oči, ko bodo videli tudi odhodke. Vaše finance tako morda niso tako zasebne kot si morda mislite.

Banke: Podatke hranimo kot je treba in z njimi skrbno ravnamo!

Ko smo nekaj slovenskih bank povprašali, kako lahko pride do razkrivanja informacij, ki bi jih bančni uslužbenci nikakor ne bi smeli razkrivati nepooblaščenim osebam, so nam povsod zagotovili, da njihovi uslužbenci z občutljivimi podatki ravnajo izjemno skrbno, in da se to ne dogaja. Če pa bi se, osebi, ki bi storila tovrsten 'prekršek', grozi odpoved delovnega razmerja.

'Podatke o poslovanju komitenta s plačilno ali kreditno kartico lahko vidijo le pooblaščene osebe v banki,' pravi Suzana Kočevar iz NLB.

'Pooblaščene osebe morajo imeti za to v nekaterih primerih tudi certifikate. Bančno poslovanje je podvrženo različnim revizijam in inšpekcijskim nadzorom. Podatki o komitentih so varovani tudi z omejitvijo fizičnega dostopa do prostorov, ' dodaja Mateja Čotar in Unicredit Banke.

Andrej Krajnar iz NKBM pa dodaja, da pri njih pri zaposlenih tudi preverjajo poznavanje področja varovanja podatkov. 'Vsi zaposleni so v skladu z Zakonom o bančništvu ter v skladu s predpisi in internimi pravili zavezani k poslovni molčečnosti in uporabljajo podatke komitentov samo za namene poslovnih zahtev. Tako zbiramo le tiste podatke, ki jih pri obravnavi posameznega posla zahteva zakonodaja in za katere pridobimo strankino soglasje.'

Ko je skušnjava prevelika …

Kljub vsem predpisom in preverjanjem, pa se 'spodrsljaji' očitno vseeno dogajajo. Pa le le bankam. Saj se še spomnite afere, ko so zaposleni na davčni upravi preverjali davčne in finančne podatke slovenskih zvezdnikov?
Če vas torej ne skrbi, kaj piše v SISBON bazi, saj ne zamujate s plačili, nimate težav z izvršbami in podobnim, a vseeno ne želite, da kdo ve, kje kupujete hrano, čevlje, rože, nalit in navsezadnje – kot naša Maja – tudi spolne pripomočke, naslednjič v trgovini raje plačajte z gotovino!
 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (19)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2025, Cekin.si, Vse pravice pridržane Verzija: 861